Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Darinka ŽBOGAR

ŽBOGAR Darinka
Foto: Arhiv Knjižnice Makse Samsa

Foto galerija

Rojena:
16. januar 1925, Hrušica pri Jesenicah, Slovenija
Umrla:
14. julij 2014, Ilirska Bistrica, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Dolgoletna direktorica knjižnice v Ilirski Bistrici in vsestranska kulturnica je svojo mladost preživela na Hrušici pri Jesenicah. Starša, oče France Urh, železničarski uslužbenec, doma iz Smrij in mati Marija iz Janeževega Brda, sta sprva živela v Trstu. Leta 1919 sta zaradi fašizma zapustila Italijo in pribežala v takratno Kraljevino SHS. Osnovno in meščansko šolo je Darinka obiskovala na Jesenicah. Njeno šolanje, kot tudi vse njene športne aktivnosti (v smučanju je dosegala lepe uspehe) je prekinila druga svetovna vojna. Darinka se je zaposlila, sprva kot pomožna računovodkinja, nato v Beljaku kot pisarniška pomočnica, nazadnje je bila zaposlena na železnici na Jesenicah. Leta 1947 so se starši ponovno preselili v Ilirsko Bistrico. Darinka se je med tem časom poročila in se z možem, ki je bil zaposlen na železnici, po mnogih selitvah ustalila v Ilirski Bistrici.

Svoje knjižničarsko poslanstvo je začela že leta 1955, ko je na Pivki štiri leta urejala knjižnico v Kulturnem društvu Svoboda. Leta 1959 je takratni Občinski ljudski odbor v Ilirski Bistrici ustanovil Ljudsko knjižnico. V knjižnici so honorarno zaposlili gospo Darinko, ki pa je že naslednje leto prevzela vodenje knjižnice. V začetnih letih njenega vodenja se je knjižnica nenehno selila. S svojo vztrajnostjo je dosegla, da se je knjižnica leta 1982 preselila v prostore, kjer se še sedaj nahaja. Pod njenim vodstvom je knjižnica leta 1964 postala Matična knjižnica in se leta 1985 na njeno pobudo poimenovala po domači pesnici Maksi Samsa. Veliko truda je vložila v posodobitev delovanja knjižnice (ureditev gradiva po UDK sistemu). Poleg tega je v knjižnici prirejala slikarske razstave in literarne večere. Bila je ljubiteljica likovne umetnosti (lastnica bogate zbirke grafik, predvsem Božidarja Jakca in številnih ekslibrisov domačih in tujih avtorjev). Izdala je bibliografijo premskega pesnika in prevajalca Bogomila Faturja, ter zbrala in uredila pesmi Makse Samsa. Sodelovala je tudi pri urejanju Kettejeve spominske sobe na Premu. Po upokojitvi leta 1986 je Darinka ostala aktivna na mnogih področjih: bila je članica Društva upokojencev, prepevala je v njihovem mešanem pevskem zboru, bila je članica skupine za pomoč starejšim ljudem, članica Kulturne klepetalnice pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje, članica Literarnega društva, častna članica likovnega društva Franceta Pavlovca in še kaj bi se našlo. Predvsem pa se je rada srečevala z ljudmi in se udeleževala različnih kulturnih in drugih prireditev.

Nagrade

Za svoje delo je prejela vrsto priznanj, med njimi Čopovo diplomo (1975) za zasluge pri razvoju bibliotekarstva in za strokovni dvig knjižničarstva na Slovenskem ter Kettejevo nagrado za kulturno delovanje na Bistriškem.

Viri in literatura

1. Kocjančič, A. Portret Darinke Žbogar. Snežnik, 2004, letn. 13, št. 169, str. 12.
2. Šajn, T. Darinka Žbogar (1925-2014). Primorske novice, 2014, leto 68, št. 177, str. 8.

Avtor/-ica gesla: Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa
Datum prvega vnosa: 1. 8. 2016 | Zadnja sprememba: 18. 1. 2026
Tadeja Raspor. Darinka ŽBOGAR. (1925-2014). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 7. 3. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/darinka-zbogar/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 31. 12. 2020

Ana WAMBRECHTSAMER

4. julij 1897–4. avgust 1933
Avstrijsko-slovenska pisateljica, pesnica in prevajalka ter avtorica zgodovinskega romana Danes grofje Celjski in nikdar več
Datum vnosa: 14. 1. 2019

Gustav STIGER

2. maj 1848–31. december 1902
Stigerji so bili ena najbolj znanih celjskih nemških trgovskih družin.Gustav je bil že leta 1879 izvoljen v celjski občinski odbor, leta 1888 posta...
Datum vnosa: 5. 3. 2019

Konrad ELSBACHER

20. februar 1870–4. november 1943
Realko in trgovsko šolo je obiskoval v Ljubljani, nato se je vrnil v Laško in se l. 1903 poročil z Aneto Kukec, hčerko Simona Kukca, lastnika pivov...