V slovensko zgodovino je kot samosvoj lutkar vnesel drugačen in samosvoj pogled. Začel je kot amaterski igralec v Prešernovem gledališču v Kranju, od 1990 pa je bil samostojni umetnik. Svoje vloge interpreta in igralca je rad improviziral in postavljal teatralnost pred vsakršno šablonsko ustvarjanje. Njegove solistične predstave so temeljile na odnosu med njim samim kot pripovedovalcem in njegovo lutko. Vse skupaj pa se je povezovalo z glasbo in gibom, tudi pantomimo in dramsko igro. Od 1982 je bil stalni sodelavec v vzgojno-izobraževalnem programu Cankarjevega doma v Ljubljani. 1988 je ustanovil Malo lutkovno gledališče Kranj. Po Sloveniji je odigral s ponovitvami več kot 2500 predstav, najbolj znane so Cesarjeva nova oblačila, Potepuh in Vrtiljak ter Janko in Metka in Rdeča kapica, ki živijo še naprej z uprizarjanjem njegovega sina Boštjana Severja. Tako je prispeval k temelju slovenskega lutkarstva in sodobne gledališke umetnosti.
2010 Pengova nagrada za poseben prispevek slovenski lutkovni umetnosti
Linhartova plaketa za izredne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke na lutkovnem področju
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. Knjiga 11.
