ČUŠIN, Branko

Gimnazijo na Jesenicah je dokončal leta 1954, po odsluženem vojaškem roku pa se je se je zaposlil pri zavarovalnici. Od pomladi 1985 do upokojitve je delal kot samostojni kulturni delavec, likovnik. Slikal je že od otroštva, bil je samouk in predvsem akvarelist. Uporabljal je tudi tehniko risbe, akrila, pastela in olja. Njegov zelo pogost motiv je bil krajina. Obenem pa je proučeval različne tehnike slikanja z nikoli ali zelo redko uporabljenimi barvnimi materiali. Bil je član likovnega kluba DOLIK na Jesenicah in od leta 1982 do leta 1985 tudi njegov predsednik. Udeležil se več slikarskih kolonij in se samostojno predstavil z raznimi tematskimi razstavami (rože, konji, ograje, dvanajst pogledov na Triglav). Bil je avtor mnogih koledarjev. Eden izmed koledarjev, z motivi čebelnjakov z Južne Tirolske, je bil tudi na razstavi slovenskih čebelnjakov v privatnem muzeju Platter-Bienenhof am Riten in na deželni razstavi leta 1995 v kraju Lana na Južnem Tirolskem. Sodeloval je tudi na več kot stopetdesetih razstavah v Avstriji s tamkajšnjo pokrajinsko motiviko. Več njegovih razstav je bilo povezanih tudi z religiozno tematiko. Razstava Stvarjenje je prikazovala potek božjega stvarjenja od prapoka, domnevnega začetka štetja časa, do stvarjenja človeka kot najvišje oblike stvarstva. Kompozicijsko jedro razstave Marija Pomagaj, žena upanja pa je predstavljala podoba brezjanske Marije Pomagaj, na katero je slikar navezal širok krog delovanja njenega božjega poslanstva, bogastvo lastnosti in vrednot, ki jih vzbuja njena narava in jih omenjajo tudi litanije Matere božje ali o njih pojejo v pesmih. Leta 2007 je obnovil tudi sončno uro na cerkvi na Koroški Beli. V samozaložbi je izdal knjigo Begánice, prav tako pa je avtor nekaterih slik v knjigi Franceta Šivica z naslovom Živeti s čebelami. Franc Šivic je v knjigi Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje v poglavju Čebela v slovenski likovni ustvarjalnosti predstavil delo Branka Čušina. Bil je član Farnega kulturnega društva Koroška Bela ter član Prostovoljnega gasilskega društva Koroška Bela.

Propilis art: za oko prijetna rjavkasta barva propolisa je Branka Čušina spodbudila, da je na poseben način pripravljeno raztopino propolisa uporabil kot slikarsko barvo. Z drobnim čopičem je smolnato maso prenašal na javorjev les, ki se je izkazal kot najprimernejša podlaga za propolisovo barvo. Poleg številnih del, poslikanih pretežno s čebelarsko tematiko, se je slikar s portreti na velikih lesenih pladnjih oddolžil spominu znanih čebelarjev in zaslužnih oseb za čebelarstvo (A. Janša, P. P. Glavar, Marija Terezija). Spomnil se je tudi oseb, ki so v pesmih, povestih, zgodovinskih spisih omenjali čebele (J. V. Valvasor, F. Prešeren, J. Jalen, M. Čop).
Vinoreli: ob festivalu slovenskih vin leta 2000 v Ljubljani je Branko Čušin za razstavo v Cankarjevem domu naslikal kolekcijo pokrajinskih slik z motiviko Krasa s pomočjo barve, ki vsebuje tamkajšnje črno vino (teran ali refošk). S pomočjo take barve je upodobil tudi Janeza Svetokriškega, Frančiška Asiškega, blaženega škofa Slomška, Prešerna, Cankarja in druge.
Slikanje z naravno oljčno barvo: Branko Čušin je naravno oljčno barvo pridobil iz oljčnih listov s prekuhavanjem in filtracijo. Osnovni motiv njegovih slik, naslikanih s pomočjo naravne oljčne barve in prikazanih tudi na razstavi je bila Sončna pesem sv. Frančiška Asiškega. Z novo tehniko slikanja je naslikal predvsem prizore iz naše primorske regije.

Zapis je bil pripravljen v sodelovanju z Brankom Čušinom ml., september 2016