ČUFER, Andrejka

Andrejka Čufer je po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana  (smer grafično oblikovanje) nadaljevala študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomirala je leta 1985 na kiparskem oddelku pri prof. Dragu Tršarju. Že od leta 1992 stopa po svoji lastni umetniški poti. Od leta 1989 do leta 2000 je živela v Mariboru, od takrat dalje pa živi in ustvarja v Vrbi na Gorenjskem.

Pri svojem umetniškem delu prepleta kiparstvo, izdelavo papirja in unikatnih knjig, slikarstvo, ilustracijo ter grafično oblikovanje.

Papir ustvarja za lastne potrebe in zamisli. Izpod njenih rok nastajajo večplastni papirji različnih struktur in odtenkov. Leta 1999 je imela tudi kiparsko razstavo svetlobnih objektov iz šibja in papirja. V nekatere papirje, ki jih izdela sama pri procesu izdelave vnaša različne, večkrat organske materiale (npr. vrvice, ostanke ribiških mrež, cvetne liste, ki med sušenjem papirja oddajo veliko pigmenta). Ob tem nastanejo različne strukture in reliefne risbe, ki jih ponekod poudari še z akvarelom. Pri delih na papirju se poslužuje tudi šivanja in perforacij.

Med unikatnimi knjigami še posebej velja izpostaviti naslednje: Abecedarium, Bukva, Nit/Thread, Gostobesednica, Naslikanica, Žepnica (podnaslov Pesmarica žepnih stihov). Abecedarium združuje tako izdelavo papirja, različne tehnike tiska, starodavno knjigoveštvi, kaligrafijo in tipografijo, sodobne digitalne oblike zapisa, laserske gravure v papir. Gre za povzemanje zgodovinskih ter kulturnih prvin v slovenskem jeziku izdane Trubarjeve knjige. Bukva združuje bukev (kot drevesno vrsto) in bukvo (kot knjigo). Knjigo umetnika Byarsa iz zbirke MGLC (Mednarodnega grafičnega likovnega centra) je domiselno interpterirala v treh vsebinsko in oblikovno različnih knjigah (Gotobesednica, Naslikanica, Žepnica). Gostobesednica je knjižni triptih iz lepljenega, potiskanega in pretiskanega papirja oziroma tiskarskih odpadkov s papirnatimi platnicami. Značilnost je gostobesednost tiskanih strani. Podnaslov Žepnice je pesmarica žepnih stihov. V celoti je sestavljena iz sešitih žepov. Najprej so v kvadratne strani sešite zelo različne tkanine, na katerih se pojavi žep. Vsaka stran je (po vzoru starih knjig z rdečo obrezo oziroma rdečimi robovi papirja) obrobljena z rdečo nitjo. Ovitek je iz usnja. Vsakemu žepu pa pripada vsebina haikuja ali podobnih kratkih verzov. Večino jih je napisala Tatjana Pregl Kobe, nekaj pa jih je napisala sama. Združuje besedi žep (del na oblačilu za spravljanje manjših predmetov)  in žepnica (vrsta knjige). Naslikanica pa je brez besedila, vsaka stran je ročno poslikana v tehniki laviranskega tuša, ponekod pa se pojavijo še barvni svinčniki, perorisba in kolaži, večinoma v prevladujočih sepia tonih. Knjiga je v celoti naslikana. 2023 je nastala unikatna knjiga 200 kilometrov za kapljo medu. Gre za zelo dolg, na harmoniko zložen notranji del iz japonskega papirja, ki prikazuje let čebele. Gumb oziroma zapiralo na ovitku iz ročno izdelanega papirja in čebeljega satja, je v obliki steklene epruvete, v kateri je kaplja medu.

Na področju slikarstva eksperimentira z različnimi tehnikami. Vključuje tudi kolaž in japonski papir, pa tudi različna vlakna, tekstilije, najdene tiskovine in vnaprej natisnjene rastre in strukture, ki jih plasti na platno. Vključuje tudi rezervaš, večslojne nanose barv, odtise s folijo. Motivno jo privlačita živalski in rastlinski svet ter ornamentika. Tako pri slikanju kot ilustriranju si pomaga z računalniško doslikavo.

Njene ilustracije so tehnično in vsebinsko zelo raznolike. Od preprostih (za učbenike, Ciciban, didaktične pripomočke) do realističnih (flora in favna za serijo čajev Lekarne Maribor). Od strogo tehničnih (npr. risb čebelarske opreme in anatomije čebele za Čebelarski muzej) do vzhodnjaško preprostih, ekspresivnih. Ilustrira tudi za namene muzejskih postavitev (Slovenski planinski muzej, Čebelarski muzej, Gorenjski muzej Kranj) in TV oddaj. Še posebej pa velja omeniti ilustracije prevodov Zdravljice v 26 jezikov, zbranih v knjigi Zdravljica in njena pot v svet. Na Poti kulturne dediščine Žirovnica v veži obiskovalce pozdravijo njene velike stenske ilustracije pomembnih mož: Franceta Prešerna, Matije Čopa, Antona Janše, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna. Ilustracije pa so velikokrat tudi sestavni del oblikovanja.

Prepletenost oblikovanja in ilustracije je mogoče opaziti na poštnih znamkah (oblikovala in ilustrirala jih je okoli štirideset), embalaži, emajliranih skodelicah. Oblikuje pa tudi logotipe, blagovne znamke. Zadnja leta je največ sodelovala na področju oblikovanja ilustracij za Čebelarsko zvezo Slovenije. Oblikovala je tudi logotip za svetovni dan čebel. Izdala pa je tudi avtorsko slikanico o Antonu Janši z naslovom Čebelar po srcu. Anton Janša je poznan kot začetnik modernega čebelarstva Oblikovala je tudi brošuro in panoje o arheološki dediščini Ajdne. Prav tako pa oblikuje tudi embalažo za prehranske izdelke ter embalažo in kataloge za vrtnarske izdelke.

Pri Andrejki Čufer lahko govorimo o vsestranski ustvarjalnosti povezani z rastlinskim in živalskih svetom ter ohranjanjem kulturne in naravne dediščine. Zanimivo pa je tudi njeno poigravanje z različni pomeni besed. Imela je štirinajst samostojnih razstav, sodelovala pa je tudi na petindvajsetih skupinskih razstavah. Omeniti velja predvsem pregledno razstavo Pogled nazaj, pogled naprej leta 2022 v Šivčevi hiši v Radovljici.

Zapis je bil pripravljen v sodelovanju z Andrejko Čufer.