CIMERMAN, Ivan

Rodil se je v delavski družini s štirimi otroki. Po srednji šoli, pred služenjem vojaščine, je eno šolsko leto nadomeščal učiteljico angleščine v osnovni šoli v Mariboru. Njegove prve literarne objave iz tega časa so bile v Ptujskem tedniku in v časopisu mariborskih študentov Katedra. Z več štipendijami in pisanjem člankov, satire, pesmi, ugank in zgodb v vrsto časopisov se je nato preživljal ob študiju v Ljubljani, kjer živi od leta 1963.

V Ljubljani je končal sedem semestrov psihologije na Filozofski fakulteti in diplomiral na Pedagoški akademiji iz slovenščine in srbohrvaščine. V tem obdobju je s kolegi ustanovil študentski glasili Utripi in Prvi koraki in kot literarni mentor vzpodbujal dijake ljubljanskih srednjih šol ob različnih literarnih tečajih. S skupino pesnikov humanistov, borcev proti razčlovečenju se zavzema za etične vrednote in ideale, torej za polno človeškost.

Njegova prva pesniška zbirka, s katero se zavzema za drugačen svet, ima naslov Visoki ognji (1971). Druga pesniška zbirka Slamnata vdova (1982) je oda »njegovim malim velikanom«, kakor imenuje svoje preproste ljudi z Dravskega in Ptujskega polja, ki že stoletja garajo in vztrajajo sredi teh ravnic (cikel Slovenske gorice). Ljubezen do teh ravnic in ljudi je zjedril s socialno, izseljensko, zdomsko tematiko v obdobju od 1985 do 2015 v štiri zbirke proze: Zeleni grebeni (1985), Dvodomci (1991), Južni povratnik (1998) in Jaguar med sončnicami (2015).

Za otroke je leta 2001 izdal monografijo etnološkega značaja Uganke vaščanke s 170 svojimi fotografijami in ugankami, ki izraža lepoto in pripadnost rodni grudi ter poetičnosti našega jezika. Zbirka Uganke – neugnanke, ki je izšla leta 1986 in tudi v ponatisu, je bila uspešnica. Slikanica Čriček Zmuzniček (2004) je satira o satelitskem prisluškovanju čudnih bitij iz vesolja, ki kradejo pesmi in melodije dvonožcem na Zemlji. Vladavino večnih topoumnih oblastnikov nad ponižnimi inovativnimi izumitelji novih reči je opisal v satiričnem delu Sistemci in Robotronci, objavljenem v Večeru leta 1991. Humoreske, satire in pesmi je objavil v približno 90-ih radijskih oddajah Radia Slovenija ter po časopisih, tudi pod psevdonimoma Alfa in Cik.
Ob prehodu iz dveh sistemov, socializma v kapitalizem, je leta 2004 izdal zbirko aforizmov Bumerangi s satiričnimi ilustracijami Staneta Jagodiča, in sicer v slovenščini, angleščini, nemščini, francoščini in španščini. Od intimističnih tem ter panonskih in obdravskih motivov je prešel v soočenje z velikim svetom in slovenskimi izseljenci. Sla po odkrivanju dežel in ljudi ga je ob poučnih potovanjih pet let vodila k novim, literarnim predstavitvam Slovenije v publikacijah turistične agencije Kompas.

Njegove najbogatejše življenjsko obdobje je potekalo od leta 1984 do 2002 pri večjezični izseljenski reviji Rodna gruda, ki je izhajala v okviru Slovenske izseljenske matice (SIM). Kot novinar, urednik in fotograf je razširil evropska obzorja na širjave Avstralije in Brazilije. Med izseljenci, Slovenci v Braziliji, je napisal in leta 1998 izdal biografski roman Južni povratnik, zgodbo povojnega aktivista, ki se osvobodi ideoloških spon in se v São Paulu povzpne do tovarnarja. Literarno navdahnjene slovenske izseljence v Avstraliji je vzpodbujal k pisani in govorjeni, radijski besedi, za ohranjanje slovenskega jezika in njihove identitete. Bogato pesniško gradivo teh izseljencev je zbral v zbornik Lipa šumi med evkalipti, ki ga je izdal leta 1990. Sodeloval je pri izdajah dveh Zbornikov avstralskih Slovencev (1985, 1988).

Objavljal je po osrednjih literarnih revijah: Sodobnost, Dialogi, Prostor in čas, Problemi, Rast, Nova revija, Ampak, Zvon.