CIGLIČ, Marjan

V mladosti je živel v Ajdovščini, kjer je obiskoval osnovno šolo ter nižjo gimnazijo. Maturiral je na gimnaziji v Kranju leta 1963. Istega leta je izšel znameniti dijaški list kranjske gimnazije »Plamenica« avtorjev Marka Pogačnika, Iztoka Geistra in Marjana Cigliča. Po gimnaziji je študiral na fakulteti za naravoslovje in tehniko – tehnična fizika in leta 1967 postal inženir fizike. Že ob študiju fizike je začel snemati amaterske eksperimentalne filme in zanje prejel številne nagrade na festivalih amaterskih filmov v Sloveniji in Jugoslaviji (v Zagrebu – GEFF, v Puli – MAFAF, v Novem Sadu, Beogradu in Skopju). Istočasno je bil član avantgardne umetniške skupine OHO (1965-1971) in z njo sodeloval na raznih multikulturnih predstavitvah po Jugoslaviji.
Leta 1974 je na AGRFT v Ljubljani diplomiral še iz filmske režije in za teoretično diplomsko delo prejel študentsko Prešernovo nagrado.

V svobodnem poklicu je od leta 1974, kot samostojni umetnik – filmski in televizijski režiser – pa ima priznan status umetnika od septembra 1977. Leta 1975 je s skupino kranjskih ustvarjalcev ustanovil društvo KAS – Kranjska avtorska skupina in naslednjih 15 let ustvarjal učne, dokumentarne, predstavitvene in umetniške filme. Svojo filmsko produkcijsko hišo L.I.B.R.A. je ustanovil leta 1990. Preko nje je na področju filmske in TV produkcije ustvaril mnogo dokumentarnih, igranih, mladinskih in promocijskih filmov. Uspešno sodeluje tudi z različnimi filmskimi in producentskimi hišami po Sloveniji in v tujini. Sodeloval je s scenaristi: Željkom Kozincem, Dragom Jančarjem, Tonetom Peršakom, Aleksandrom Marodičem in drugimi. Prvi je začel ustvarjati z diplomanti znamenite FAMU iz Prage – z mojstri filmske kamere Radom Likonom, Valentinom Perkom in Pavlom Grzinčičem ter filmskim montažerjem Andrijo Zafranovićem.

Poleg igranega filma (Srakanjani, 1977; Razseljena oseba, 1982; Ječarji, 1990) je mojster različnih televizijskih žanrov: ustvarjal je portrete (T. Lapajne, 1979; Š. Planinc, 1979; M. Kralj, 2004; M. Kranjec), igrane otroške filme in serije (Zverinice iz Rezije,1976; Moj prijatelj Piki Jakob, 1978; Deček z miškami, 1978; Deklica z zlatimi prsti, 1989; Cepecepetacček, 1992; Pajacek in punčka, 1994), igrane televizijske filme, drame in serije (Kavarna, 1975; V Nemčiji še kač ni, 1979; Odmor, 1981; Paralele, 1987; Kugy, 1984), kulturnozgodovinske dokumentarne filme in serije (Korenine slovenske lipe, 1993; Triglavska kapela, 1993; Slovenske gostilne, 1993-1994; Kamniti svet, 1995; Kamni in korenine – cerkve koprske škofije, 1996-1997; Zgodovinski parki in vrtovi, 1997-1999; Gobe na Slovenskem, 2001-2002; Kako živijo Slovenski gradovi 2002-2006; Grad«Grad«, 2004, Life – Nature: Kraški rob, 2004; Life – Nature: Sečoveljske soline,2005; Grad Snežnik, 2006; Dragonja – reka skrivnosti, 2006; Life – Nature: Biomura, 2008) ter dokumentarne igrane filme (Volja najde pot, 2004; Prekmurci v Betlehemu, 2005; Imunski sistem, 2006).

V njegovi več kot petdesetletni filmski ustvarjalnosti je nastalo tudi veliko promocijskih filmov za različne ustanove ter podjetja: Univerza v Ljubljani (Fakulteta za matematiko in fiziko, NTF – Oddelek za materiale in metalurgijo, Fakulteta za elektrotehniko), Sava, Petrol, Avto Kočevje, Lions Club International, Hoteli Bled, Istrabenz, BTC Ljubljana, TIM Laško, ETA Kamnik, Šešir Škofja Loka in drugi. Med njegovimi celovečernimi filmi je potrebno posebej izpostaviti film Razseljena oseba. Film, posnet po scenariju Draga Jančarja, je nastal v zgodnjih 80. letih in govori o sedanjim generacijam slabo poznani in še ne končani partizansko-domobranski temi. Sama zgodba pripoveduje o srečanju potomcev nekdanjih partizanov in v Argentino emigriranih domobrancev.  Med televizijskimi deli pa imajo posebno mesto nagrajena avstrijsko-slovenska TV nadaljevanka o Juliusu Kugyju ter priljubljeni filmi za otroke (Zverinice iz Rezije, Moj prijatelj Piki Jakob in drugi).