Napredno iskanje
sl
sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

CIGLER, Polde

Polde Cigler - Izziv, 15. decembra 2017, str. 12.

Foto galerija

Rojen:
21. april 1900, Novo mesto
Umrl:
5. julij 1976, Novo mesto
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Polde Cigler se je z gledališkim odrom seznanil že v otroštvu. Njegov oče, čevljarski mojster po poklicu, je bil aktiven član društva rokodelskih pomočnikov. Društvo je v rokodelskem domu prirejalo gledališke igre, vodilo knjižnico, pevski zbor in tamburaški orkester.

Po drugi svetovni vojni je Polde Cigler postal tajnik novoustanovljenega Kulturno umetniškega društva Dušan Jereb. To delo je opravljal petnajst let. Na novomeškem odru je bil Cigler stalni igralec petinšestdeset let. Svojo prvo vlogo je odigral pri sedmih letih, zadnjo pri dvainsedemdesetih. Skupaj je odigral okoli petsto večjih in manjših vlog. Poleg igranja se je v gledališču udejstvoval tudi kot režiser in zrežiral okoli štirideset iger. Napisal je tudi nekaj dramskih del, med katerimi so Zimska pravljica, Novoletna jelka pripoveduje, V kraljestvu zime, Sneguljčica, Povodni mož, Plačilo ljubezni, Pozabljena pipa in druge. Z društvom je Cigler največ gostoval v okolici Novega mesta pa tudi drugje po Sloveniji. Udeleževali so se tudi republiških tekmovanj. Enega večjih uspehov so novomeški amaterski igralci dosegli leta 1963 na Hvaru z delom Vsi moji sinovi, za uprizoritev katerega so prejeli bronasto kolajno.

Cigler je bil prisoten na številnih področjih javnega življenja v Novem mestu. Pel je v različnih pevskih zborih. Bil je aktiven v novomeški prostovoljni gasilski četi, nekaj let tudi njen tajnik. Ob njeni sedemdeseti obletnici delovanja je popisal zgodovino čete. Bil je honorarni novinar Dolenjskega lista, imel pa je tudi slikarski talent. Poleg tega je bil Cigler že pred vojno imenovan za zaupnika Zavoda za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije. Poskrbel je, da so znamenito Tintorettovo oltarno sliko iz kapiteljske cerkve med vojno umaknili na varno v Ljubljano, po vojni pa je poskrbel tudi za njeno vrnitev.

Leta 1972 mu je Zveza kulturno prosvetnih organizacij Novo mesto podelila priznanje, leta 1975 pa je od Združenja gledaliških skupin Slovenije prejel Linhartovo plaketo za delovanje na področju gledališkega amaterizma.

Zveza kulturno prosvetnih organizacij Novo mesto, 1972

Linhartova plaketa, 1975

  • DL 22. dec. 1966, str. 17.
  • DL 24. okt. 1968, str. 25 – slika.
  • Izziv, 15. decembra 2017, str. 12.
Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 19. 4. 2021
Prijavi napako