Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Alma BUTIA (por. CAR)

BUTIA Alma
Alma Butia (izrez iz fotografije) - Vir: Osebni arhiv Alme Butia Car

Foto galerija

Rojena:
9. februar 1929, Teharje
Umrla:
20. februar 2019, Zagreb, Hrvaška
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodila se je na Teharjah očetu Matu Butia, državnemu uradniku in materi Minki, rojeni Zupanc. Svojo športno pot je začela pri športnem klubu Svoboda Teharje, atletskem klubu Teharje, kasneje pa je prestopila v atletski klub Kladivar Celje, kjer je imela boljše pogoje za trening in se je njena športna kariera strmo vzpenjala.

Avgusta 1946 je zmagala na prvenstvu celjskega okrožja v lahki atletiki v teku na 60, 100 in 200 metrov, v skoku v daljino pa je zasedla 2. mesto kot predstavnica atletskega kluba FD Teharje. V teku na 60 in 100 metrov je postavila najboljši izid sezone po osvoboditvi, rezultat 8,1 sekunde na 60 metrov je bil le za desetinko sekunde slabši od jugoslovanskega rekorda. Leta 1947 je postala s celjskimi atletinjami Kladivarja ekipna državna jugoslovanska prvakinja v Zagrebu, v teku na 200 metrov pa je postavila nov jugoslovanski rekord s časom 26,8 sekunde. Jeseni leta 1948 je Alma zaradi študija medicine v Zagrebu prestopila v zagrebško Mladost, ki je bil tako kot celjski atletski klub v vrhu jugoslovanske atletike. V Zagrebu je trenirala pod vodstvom trenerja Žarka Sušića, kjer je imela zlasti v teku na 100 metrov veliko nasprotnico Milico Šumak.

Prvi večji mednarodni uspeh je dosegla leta 1947 na prvenstvu Balkana v Bukarešti, ko je zmagala v teku na 100 metrov. Že v predtekmovanju je postavila nov jugoslovanski rekord s časom 12,8 sekunde. Z ekipo Jugoslavije je v teku 4×100 metrov zasedla drugo mesto z jugoslovanskim rekordom 51,6 sekunde. Eden od vrhuncev Almine kariere je bil zagotovo tudi nastop na olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu v teku na 100 in 200 metrov, kjer pa je izpadla v kvalifikacijah. Med drugim je nastopila tudi na evropskem prvenstvu v Bruslju leta 1950, kjer je s štafeto žensk 4×100 metrov zasedla 6. mesto, v teku na 200 metrov pa je izpadla v kvalifikacijah.
Bila je večkratna jugoslovanska državna prvakinja na 100 (1949) in 200 metrov (1948, 1949, 1950, 1951). Jugoslovanski državni rekord na 100 in 200 metrov je imela leta 1953; na 100 metrov 12,4 sekunde in na 200 metrov 26,4 sekunde. Slovenska državna prvakinja in s tem državna rekorda je imela na 100 (13,2 sekunde) in 200 metrov (28,6 sekunde) leta 1947.

Alma Butia je zapisana v športno zgodovino kot prva slovenska atletinja, ki je nastopila na poletnih olimpijskih igrah. Do svoje smrti je nato s priimkom Car živela v Zagrebu, kjer se je poročila in ustalila.

Viri in literatura

Gizdić, J. Hrvatske sportašice na olimpijskim igrama. Zagreb: Hrvatski olimpijski odbor, 2015, str. 21.
Himmelreich, B. Celjski olimpijci: 1936–1988. Celje: Zgodovinski arhiv, 2012, str. 12.
Prvenstvo celjskega okrožja v lahki atletiki. Na delo, 3. 8. 1946, let. 1, št. 17, str. 5.

Avtor/-ica gesla: Matej Ocvirk, objavil/-a: Osrednja knjižnica Celje
Datum prvega vnosa: 18. 12. 2017 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Matej Ocvirk. Alma BUTIA (por. CAR). (1929-2019). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 22. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/alma-butia-por-car/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 12. 5. 2021

Milko PETEK

27. september 1961
V Slovenski vojski je zasedal pomembne položaje, med drugim je bil poveljnik sil in Centra vojaških šol ter načelnik logistike v poveljstvu Nata.
Datum vnosa: 16. 1. 2019

Tomaž MAHKOVIC

Otroštvo je avtor preživel na Vranskem in se v Štorah izučil za kovinostrugarja. Od 2003 do 2012 je bil predsednik literarnega društva LIvRA Vransk...
Datum vnosa: 14. 10. 2020

Rihard BERGMANN

6. februar 1881–24. maj 1926
Dr. Rihard Bergmann je bil priznan zdravnik in spoštovan gasilec. Bil je sin znanega žalskega zdravnika Mihaela Bergmanna.