Vilma Bukovec, je bila rojena 27. februarja 1920 v Trebnjem. Njen mož je bil zdravnik otorinolaringolog in akademik Vinko Kambič. V letih od 1932/33 do 1939/40 je obiskovala novomeško gimnazijo. Po opravljeni maturi je v Ljubljani pričela študirati pravo, ki ga je kmalu opustila in glasbo.
Petje je študirala pri Janette Foedransperg. Med drugo svetovno vojno, v letih 1942-1943, je bila internirana v Italiji. Po vrnitvi v Ljubljano je študirala solopetje pri Adu Darianu na ljubljanski glasbeni akademiji. Po vrnitvi, v sezoni 1944/45, je sodelovala v opernem zboru, kjer se je kmalu razvila v solistko. Kot solistka je debitirala leta 1944 z vlogo Siebla v Gounodovem Faustu. Postala je vodilna sopranistka ljubljanske Opere SNG.
Več let je nastopala v vseh glavnih vlogah znanih oper. Pela je številne lirične in dramatične vloge standardnega repertoarja z veliko pevsko kulturo in pristnim odrskim žarom. Gostovala je v večini evropskih držav, v Sovjetski zvezi in na Kitajskem. Največje uspehe je dosegla doma in v tujini kot Čo-čo-san, Margareta, Kerubin, Mimi, Marinka, Jenufa, Thais, Saloma itd. Leta 1982 se je po štiridesetih letih aktivnega delovanja poslovila z odra ljubljanske Opere. V vseh teh letih je odpela 65 vlog in odpovedala samo eno predstavo.
Doma in v tujini je prejela ugledna priznanja. Je dvakratna Prešernova nagrajenka, leta 1957 za kreacijo naslovne vloge v Massenetovi Manon in leta 1982 za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja. Društvo glasbenih ustvarjalcev Slovenije (DGUS) je podelilo Betettovo nagrado za umetniške dosežke v glasbi. Je tudi prejemnica Betettove nagrade, ki jo podeljuje Društvo glasbenih ustvarjalcev Slovenije za umetniške dosežke v glasbi in Srebrnega častnega znaka svobode Republike Slovenije leta 2000 za izjemno življenjsko delo in prispevek k visoki ravni slovenske operne poustvarjalnosti in za uveljavljanje slovenske kulture v mednarodnem prostoru. Bila je častna občanka Trebnjega in Metlike.
Mestu Metlika je podarila bogato umetniško zbirko in rojstno hišo svojega moža profesorja dr. Vinka Kambiča, kjer je danes v sklopu Belokranjskega muzeja urejena Galerija Kambič.
Umrla je 7. decembra 2016 v Ljubljani, pokopana je v Metliki.
- Dolenjski razgledi 16. dec. 1971 št. 3, str. 25 – s sliko.
- ES 1, str. 405-406.
- Glasbena mladina II/1971 št. 4, str. 16 – slika.
- SGL I, str. 86.