Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Žiga BUČAR

Portret - Žiga BUČAR
Žiga Bučar - Wikipedija

Foto galerija

Rojen:
7. julij 1830, Ljubljana
Umrl:
30. julij 1879, Stražišče (Kranj)
Variante imen:
Sigismund Friderik Wutscher
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Bil je sin ljubljanskega trgovca Franca Mihaela Wutscherja. Gimnazijo je zaključil v Ljubljani. Leta 1856 je končal študij medicine in promoviral kot doktor zdravilstva, leta 1858 je opravil še rigoroz iz porodništva. Prvo zdravniško službo je dobil na fužinah Friedauskih blizu Topuska na Hrvaškem. Leta 1861 je bil soustanovitelj Zdravniškega bralnega društva v Ljubljani (Ärtztl. Leseverein), ki je bilo zametek današnjega Slovenskega zdravniškega društva. Kmalu zatem je bil imenovan za okrajnega zdravnika v Novem mestu.

Kot narodnjak in velik domoljub je že leta 1848 v Ljubljani nastopal s kupleti proti nemčurjem. V ljubljanski uprizoritvi veseloigre Županova Micka je igral vlogo Anžeta, manjšo vlogo je imel v igri Slovenec in Nemec, naslednje leto pa glavno vlogo v igri Dobro jutro. Igralec je bil tudi njegov brat pravnik Janez Bučer.

Tudi v Novem mestu se je aktivno vključil v družabno in kulturno življenje. Ob ustanovitvi novomeške Narodne čitalnice je bil njen tajnik, kasneje tudi predsednik. V času njegovega predsedovanja so leta 1873 v Novem mestu postavili temeljni kamen za gradnjo Narodnega doma, prvega narodnega doma na Slovenskem. V tem času je tudi skrbel za osirotelega in pesniško navdahnjenega nečaka Iva Bučarja, ki je v Novem mestu obiskoval gimnazijo.

V javnosti je Žiga Bučar nastopal izrazito slovensko politično. Ko so na občinskih volitvah januarja 1873 zmagali narodnjaki, je bil izvoljen v občinski odbor. Konec istega leta je na listi narodno liberalne stranke v kuriji dolenjskih mest kandidiral tudi za državni zbor. Ko ga je kranjska deželna vlada tik pred volitvami premestila v Kočevje, je od kandidature odstopil. Kmalu po disciplinski premestitvi se je z družino preselil v Kočevje, od koder se je bolan vrnil v Ljubljano in kmalu zatem umrl.

Viri in literatura

Jarc, J. Žiga Bučar. V: Jarčev zbornik: razprave in portreti, 1993, str. 153–177.
Slovenski gledališki leksikon: zv. 1. Ljubljana: Mestno gledališče, 1972, str. 85. Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, (56).
V., Dr. Dr. Žiga Bučar. Slovenski narod, 1. 8. 1879, let. 12, št. 175, str.1.
 

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Žiga BUČAR. (1830-1879). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ziga-bucar/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 14. 3. 2024

Peter DRŽAJ

26. marec 1913–25. december 1944
Partizanski zdravnik, po katerem nosi ime bolnišnica v Ljubljani
Datum vnosa: 13. 3. 2019

Rudolf Jožef EDLING

1. avgust 1723–8. december 1803
Leta 1774 ga je cesarica Marija Terezija imenovala za drugega goriškega nadškofa.
Datum vnosa: 7. 1. 2019

Stane KOKALJ

Stane Kokalj je bil kmečki sin iz Velike vasi pri Ljubljani. Že trinajstleten je odšel na Češko, v tovarno Klemen - Laurin, da bi se izučil za avto...