Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

BUČAR, Danilo

Danilo Bučar - Zaslužni Belokranjci, str. 72

Foto galerija

Rojen:
8. junij 1896, Črnomelj
Umrl:
8. avgust 1971, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Rodil se je 8. junija 1896 v Črnomlju (katalogi novomeške gimnazije navajajo datum 8. julij), kasneje pa se je družina zaradi očetove sodniške službe preselila v Novo mesto. Njegov oče je bil Julij Bučar, sodnik in entomolog. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer je nanj pomembno vplival Ignacij Hladnik, učitelj glasbe in kapiteljski organist.

Kljub temu, da je študiral farmacijo in bil od začetka prve svetovne vojne do leta 1949 zaposlen v lekarništvu, je bila glasba njegova prava strast. Nadarjenost za glasbo je podedoval po očetu. Že kot otrok se je skrivaj učil igrati klavir. V gimnaziji je igral v tamburaški skupini. Igral je skoraj vse instrumente, sodeloval pri zboru, dirigiral orkester in prirejal očetove skladbe za tamburaški zbor. Prvo skladbo je napisal pri petnajstih letih, samospev Pesem brez besed na besedilo sošolca Viktorja Markiča.

Kot gledališki organizator se je po prvi svetovni vojni vključil v gledališče na Jesenicah in ga pomagal postaviti na noge. Od leta 1921 je bil igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, kjer je nastopala tudi njegova žena Metka Bučar, gledališka in filmska igralka. Tu je imel orkester, poleg tega pa je tudi samostojno nastopal. Pisal je gledališko glasbo in operete. Napisal je scensko glasbo k uprizoritvam Pohujšanja v dolini Šentflorjanski in Desetega brata, opereto v treh dejanjih Študentje smo, Na Trški gori, Smuk – smuk in Kurent. Po vojni je pisal glasbo tudi za mladinske zbore na besedila Janeza Bitenca (Aja tutaja, Metuljček cekinček).

Leta 1949 se je zaposlil v zborovski redakciji na Radiu Ljubljana, kjer je pripravljal spored za zborovski program in oblikoval glasbene oddaje.

Najbolj znan je kot skladatelj zborovske in gledališke glasbe. Njegova glasbena govorica je neposredna in blizu ljudskemu počutju. Večkrat se je naslonil na narodno motiviko. Vrsta njegovih zborovskih skladb (Tam, kjer so pisana polja, Trije bratci, Jesenska) in samospevov (Delavec, Kmetova pesem) je bila splošno priljubljenih.

Umrl je 8. avgusta 1971 v Ljubljani. Po njem se imenujeta ulici v Črnomlju in Novem mestu.

Belokranjske pisanice. 1943

Žumberaška rapsodija, 1946

DL XLVII/14. nov. 1996 št. 46, str. 10.

Dular J.: Pomembni Belokranjci 1988, str. [49] – slika.

Njegov pravi rojstni datum pa je verjetno 8. julij, kakor navajajo katalogi novomeške gimnazije.

ES 1, str. 404.

Prijatelj X/1936 št. 5, str. 179 – slika.

SGL, str. 83.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 26. 2. 2020
Prijavi napako