Foto galerija
Študij klarineta je leta 1945 končal na Glasbeni akademiji v Beogradu, kasneje (1952) se je izpopolnjeval v Parizu pri profesorju Delecluseu. Od leta 1938 do leta 1955 je bil solist Beograjske filharmonije in med 1938–1965 solist v orkestru Beograjske opere. Bil je pobudnik za ustanovitev pihalnega oddelka na beograjski glasbeni akademiji, kjer je od leta 1947 poučeval klarinet. 1946 je bil med ustanovnimi člani Združenja glasbenih umetnikov Srbije. Kasneje se je preizkusil še kot prorektor (1962) in rektor (1965) Umetniške akademije.
Brun je kot solist in komorni glasbenik koncertiral v domovini in tujini (Nemčija, Egipt, Madžarska, Kitajska, Vietnam, Severna Koreja itd.). Ukvarjal se je s skladanjem, pisal je učbenike za klarinet, uredil je nekaj glasbenih zbirk.
Za življenjsko delo je prejel sedmojulijsko nagrado (1969).
Rondo za klarinet in orkester
Izbor malih komadov za klarinet in klavir, 1953
Štiri miniature za klarinet in klavir, 1971
Šola za klarinet – trije zvezki: 1951-75
sedmojulijska nagrada, 1969
Drenik, A. in Zupan, A. Klarinet. Nova Gorica: Melior, Založba Educa, 2005.