Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

BREZOVNIK, Anton

BREZOVNIK Anton
Foto: Anton Brezovnik. Fotografijo hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje pod sig.: F 120.

Foto galerija

Rojen:
30. maj 1853, Vrhe (občina Slovenj Gradec)
Umrl:
20. november 1923, Vojnik
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Šolnik in mladinski pisatelj Anton Brezovnik, ki je večino svojega aktivnega življenja preživel v Vojniku, je bil rojen v kraju Vrhe, blizu Slovenj Gradca, kot zadnji izmed sedmih otrok kmeta Jožefa Brezovnika, p. d. Hanžiča, in Ane, roj. Ježovnik.

Šolo je sprva obiskoval v Slovenj Gradcu (1859–1867), nato pa se je vpisal na gimnazijo v Celju, kjer je končal sedem razredov (1867–1873), zadnjega, osmega pa tam kot »žrtev narodne zavednosti in slovenske odločnosti« ni mogel izdelati. Zato je v Gradcu opravil enoletni pedagoški tečaj in pričel s poučevanjem. Najprej je bil učitelj v Puščavi na Pohorju (1874–1875; takrat Devica Marija v Puščavi), zatem v Framu (1875–1876) ter od 1876 do predčasne upokojitve 1897 v Vojniku.

Njegovo delovanje je bilo pomembno na več področjih: pedagoškem, društvenem, publicističnem, pisateljskem, političnem in gospodarskem.

Kot eden osrednjih ljudskošolskih učiteljev na Spodnjem Štajerskem si je vseskozi prizadeval za zvišanje strokovne usposobljenosti učiteljev in kvaliteten šolski pouk. Ves čas je bil aktiven v učiteljskih društvih: večkrat je bil po več let predsednik Učiteljskega društva za celjski in laški okraj (l. 1896 je bil imenovan za njihovega častnega člana), bil je tudi odbornik Slovenskega učiteljskega društva (ust. 1871) in častni član Zveze štajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic (ust. 1903). Skupaj z učiteljema Franom Kocbekom in Arminom Gradišnikom je bil pobudnik leta 1889 ustanovljene Zaveze slovenskih učiteljskih društev. V letih 1889–1918 je bil tudi član celjskega okrajnega šolskega sveta, v katerem je mdr. dosegel, da so pričeli zapisnike pisati v slovenščini. Na učiteljskih zborovanjih je pogosto sodeloval kot predavatelj in se nasploh povsod zavzemal za slovenski jezik in njegovo uveljavitev, saj je zanj zahteval iste pravice, kot jih je do tedaj uživala nemščina.

Redno je dopisoval v strokovna glasila (Slovenski učitelj, Popotnik (bil je tudi pobudnik te l. 1880 ust. revije), Učiteljski tovariš, Pedagogiški letnik), v katerih je po večini objavljal članke o novicah o šolstvu na Štajerskem, delu društev, poučevanju, začetnem branju in šolskih knjižnicah ter ocene novih knjig in revij. Pisal je tudi v Slovenski narod, celjsko Domovino, Ljubljanski zvon in Vertec. Prispevke je podpisoval s Tonetom Brezovnikom in s psevdonimi (npr. Tone iz gošče …).

Sam leposlovno ni dosti ustvarjal, je pa zbral veliko število povesti (Šaljivi Slovenec, 1884, 1896, 1914), pesmi za mladino (Zvončeki, 1887), iger (Zabavnik, 1893) in bajk (Zakaj? – Zato!, 1894), ki jih je objavil v več knjigah. Prevedel je tudi kratke povesti nemškega književnika Franza Wiedemanna (Zeleni listi, 1896).

V Vojniku je kmalu po upokojitvi v domači hiši odprl trgovino z mešanim blagom. Tam je leta 1897 z namenom pomagati slovenskemu kmetu soustanovil tudi posojilnico in jo vodil do smrti. Leta 1892 je sodeloval pri ustanovitvi vojniškega katoliškega političnega društva Edinost, v katerem je nato deloval kot knjižničar in skupaj z učenci pripravljal kulturne prireditve. Leta 1914 je bil izvoljen za predsednika vojniške Čitalnice (ust. 1869) in to ostal do leta 1921. V Vojniku se je veliko družil z odvetnikom in politikom dr. Ivanom Dečkom (1859–1908) in mu pomagal pri njegovem narodnopolitičnem delu. Skupaj sta se lotevala tudi reševanja zadolženih kmečkih posestev ter obrambe in zaščite preganjanih slovenskih učiteljev.
Bil je tudi dolgoletni odbornik leta 1904 ustanovljene Zvezne tiskarne v Celju.
Od leta 1884 je bil poročen z Vojničanko Rozo Vrečer, s katero je imel pet otrok: Cirilo, Metoda, Olgo, Vladimirja (Mirka) in Vladislava (Vlada). Njegov sin Vladimir (1888–1954) je kasneje postal znani kirurg.

Umrl je v 71. letu starosti na svojem posestvu v Vojniku, kjer je tudi pokopan. Tam je od leta 1977 po njem poimenovana Brezovnikova ulica.

Knjižna dela:

Šaljivi Slovenec: zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 (1. izdaja), 1896 (2. izdaja), 1914 (3. izdaja)
Zvončeki: zbirka pesnij za slovensko mladino, 1887
Zabavnik: zbirka družbinskih iger za v sobi in pod milim nebom, 1893
Zakaj?- Zato!: zbirka pravljic, pripovedk in legend za šolo in dom, 1894
F. Wiedemann: Zeleni listi: kratke pripovesti za otroke, stare 6 do 10 let, 1896 (prevajalec)
Savinjski glasi: I. snopič, 1896 (urednik in sodelavec)

A. B.: Anton Brezovnik, v: Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda: za navadno leto 1925, Ljubljana 1924, str. 55–58
V. Brezovnik: Stiki mojega očeta z dr. Ivanom Dečkom, v: Dr. Ivan Dečko in njegova doba, Maribor 1938, str. 65–72
Leichenbegängnis, v: Cillier Zeitung, 1923, št. 95, str. 2
Domovina, 1904, št. 27, str. 6
K. Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva, 4. zvezek, Ljubljana 1898, str. 307–308
L. Jelenc: Petindvajsetletnica Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev: spominski spis, Ljubljana 1913
A. Kačičnik-Gabrič: Organiziranje slovenskih učiteljev na Štajerskem od 1869 do 1918, v: Kronika, 1991, št. 1/2, str. 36–45
Ob štiridesetletnici učiteljskega društva za celjski okraj, v: Narodni dnevnik, 1910, št. 105, str. 1
Anton Brezovnik, v: Nova doba, 1923, št. 133, str. 1
Anton Brezovnik na svoji zadnji poti, v: Nova doba, 1923, št. 134, str. 2–3
B. Orožen: Vojniški kulturni delavci v preteklosti, v: Vojniški svet v utripu časa, Vojnik 1997, str. 152–154
J. Orožen: Celje in slovensko hranilništvo, Celje 1977
J. Orožen: Zgodovina Celja in okolice II, Celje 1974
Osebnosti, 1. knjiga, Ljubljana 2008, str. 108
A. Petriček: Anton Brezovnik, v: Učiteljski tovariš, 1923, št. 49, str. 1–2
I. Saksida: Brezovnik, Anton, v: Leksikon Slovenska književnost, Ljubljana 1996, str. 47
Slovenski čebelar, 1923, št. 12, str. 200
Narodna čitalnica v Vojniku, v: Slovenski narod, 1914, št. 9, str. 2
J. Šlebinger: Brezovnik Anton, v: Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925–1932, str. 59
Občni zbor »Slovenskega učiteljskega društva«, v: Učiteljski tovariš, 1885, št. 21, str. 321–323
Učiteljski tovariš, 1896, št. 8, str. 167 (podatek o odlikovanju)
Učiteljski tovariš, 1897, št. 10, str. 164 (podatek o upokojitvi)
Učiteljski tovariš, 1905, št. 20, str. 159 (podatek o častnem članstvu)
Šolske ljudske knjižnice, v: Učiteljski tovariš, 1922, št. 19, str. 3
Anton Brezovnik, ustanovnik »Zaveze jugosl. učiteljstva«, v: Učiteljski tovariš, 1923, št. 48, str. 1
Iz zgodovine učiteljskih društev, v: Učiteljski tovariš, 1939, št. 24, str. 7–8
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Stari trg 1838–1859, fol. 178
Spletni vir: T. Hojan: Brezovnik, Anton, v: Novi Slovenski biografski leksikon (https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi149538/, junij 2019)

Avtor/-ica gesla: Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje
Datum prvega vnosa: 20. 8. 2019 | Zadnja sprememba: 8. 7. 2020
Prijavi napako