Osnovno šolo je končal na Senovem. V Rudniku Senovo se je izučil za strojnega ključavničarja in nato končal srednjo šolo strojne smeri v Krškem. Leta 1974 so ga imenovali za vodjo priprav Teritorialne obrambe Skupščine občine Krško, leto pozneje je postal komandant Teritorialne obrambe občine Krško. Leta 1990 je bil imenovan na dolžnost načelnika pokrajinskega štaba narodne zaščite pokrajine Posavje.
Vojno leta 1991 je dočakal na dolžnosti poveljnika 25. območnega štaba TO RS, katerega cona odgovornosti je bilo Posavje. Iz nje je izšel kot nesporni zmagovalec. V osamosvojitveni vojni Slovenije leta 1991 je z odličnimi sodelavci vojaško obranil jugovzhod novo nastale države. Posavski teritorialci so zaustavili in delno uničili vse sovražnikove oklepne kolone, ki so vdrle na območje njihove odgovornosti. Z minometnim napadom so nevtralizirali vojno letališče Cerklje, po ognjeni moči najmočnejšo sovražnikovo vojašnico na Slovenskem. Temu je v oktobru sledil izgon zadnjega sovražnikovega vojaka iz Posavja in mnogo drugih pomembnih vojaških nalog.
Poveljnik Ernest Breznikar velja za enega najuspešnejših vojnih poveljnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Po vojni je vojaško kariero nadaljeval in pomagal pri oblikovanju Slovenske vojske. Leta 1999 se je upokojil v činu polkovnika Slovenske vojske. Po vojni so v Posavju pod njegovim vodstvom leta 1996 ustanovili organizacijo vojnih veteranov. Postal je prvi predsednik Pokrajinskega odbora Združenja veteranov vojne za Slovenijo Posavja. To dolžnost je opravljal do leta 2000.
Že v rani mladosti se je zanimal za šport, zlasti ga je zanimala atletika. Treniral je v Atletskem klubu Kladivar Celje. Njegova panoga je bila tek na 800 in 1.500 metrov. Tekmoval je še v teku ob žici okupirane Ljubljane in krosu, kjer je bil leta 1960 prvak Dolenjske. V strelstvu je dosegal vidne uspehe. Bil je član slovenske republiške reprezentance, ki je na državnem prvenstvu Jugoslavije v streljanju z vojaško puško dosegla prvo mesto. Ernest Breznikar rad igra na gledališkem odru, zlasti so mu blizu gledališke komedije. Odrske deske so njegov drugi dom že prek 55 let. Breznikarjeve prostočasne dejavnosti pa segajo še na druga področja. Član lovske družine Senovo je od leta 1965. Bil je tajnik, gospodar lovišča, predsednik častnega razsodišča in dva mandata starešina zelene bratovščine. Bil je predsednik Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Senovo. Je dolgoletni ribič Ribiške družine Brestanica-Krško ter član Združenja slovenskih častnikov Krško.
Leta 2005 je prejel visoko državno odlikovanje, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Leta 2012 je bil imenovan za častnega krajana Krajevne skupnosti Senovo. Ob svoji osemdesetletnici leta 2022 je postal prvi častni občan Mestne občine Krško. Priznanje je prejel za življenjsko delo in za izjemne dosežke v procesu osamosvajanja ter na številnih področjih družbenega življenja.
Prejel je plaketo Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije (1989), red ljudske armade s srebrno zvezdo (1990), medaljo Manevrske strukture narodne zaščite (1990), zlato medaljo generala Maistra z meči (1991), spominski znak Obranili domovino (1991), srebrno plaketo Zveze veteranov vojne za Slovenijo (1995), bronasto medaljo Slovenske vojske (1996), srebrni znak 3. operativnega poveljstva Slovenske vojske (1999), veliki znak občine Krško (2001), srebrni častni znak svobode Republike Slovenije (2005) in srebrni red Manevrske strukture narodne zaščite (2010). Za delo na področju kulture je prejel zlato plaketo Doma XIV. divizije Senovo, zlato Linhartovo značko, bronasto, srebrno in zlato Prešernovo plaketo, nagrado Sklada Staneta Severja in Linhartovo listino Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za življenjsko delo.
Breznikar, A. Kot skala težka skrb. V: Posavje v letih 1989–1991: spominski zbornik, 2001, str. 75–77.
Breznikar, E. Vojni poveljnik posavskih teritorialcev. V: V uniformi maskirnih barv: življenjepisi visokih častnikov Slovenske vojske iz Posavja, 2013, str. 37–44.
Haralovič, M. Šele nato nastopijo bolničarji. V: Posavje v letih 1989–1991: spominski zbornik, 2001, str. 251–253.
Libenšek, V. Nočni skok do Jasnice. V: Posavje v letih 1989–1991: spominski zbornik, 2001, str. 37–39.
Molan, M. Vonj po orožju, vonj po vinu … V: Posavje v letih 1989–1991: spominski zbornik, 2001, str. 71–73.
Požun, J. »Stvar je skrajno resna.« V: Posavje v letih 1989–1991: spominski zbornik, 2001, str. 33–35.
Smodič, R. Intervencijski vod Krško 1990–1991. V: Posavje v letih 1989–1991: spominski zbornik, 2001, str. 151–155.
Škorc, M. Krčani orožja niso oddali! V: Posavje v letih 1989–1991: spominski zbornik, 2001, str. 41–43.
Teropšič, T. Bil sem zraven: 25. območni štab Teritorialne obrambe in vojne enote Teritorialne obrambe v vojni leta 1991. Brežice: Posavski muzej, 2011.
Teropšič, T. Ključna vloga 25. območnega štaba teritorialne obrambe v slovenski osamosvojitveni vojni. SLO: časi, kraji, ljudje: slovenski zgodovinski magazin, november 2020, št. 28, str.62–67.
Teropšič, T. Posavske vojne razglednice = Posavje region war-time postcards. VI. Brežice, Posavski muzej, 2008.
Teropšič, T. (ur.) V uniformi maskirnih barv: življenjepisi visokih častnikov Slovenske vojske iz Posavja. Zbornik vojaških življenjepisov. Brežice: Posavski muzej, 2013.
Teropšič, T (ur.) in Teropšič, M (ur.) Zmagovito Posavje: spominski zbornik. Brežice, Posavski muzej in Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Pokrajinski odbor za Posavje, 2011.
Zanut, E. Od 15. maja 1990 do 28. junija 1991. V: Posavje v letih 1989–1991: spominski zbornik, 2001, str. 183–186.
Geslo je pripravil dr. Tomaž Teropšič, vojni in vojaški zgodovinar.