Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

BRECELJ, Anton

BRECELJ Anton
Foto: Arhiv Wikipedija

Foto galerija

Rojen:
9. junij 1875, Žapuže
Umrl:
22. september 1943, Ljubljana
Psevdonim:
Bogdan Kazak; A.B.
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:

Po končani osnovni šoli v Šturjah je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, leta 1901 pa je zaključil študij medicine v Gradcu in delal kot asistent na tamkajšnji kliniki. Leta 1903 je prišel v Gorico, kjer je bil sprva zasebni zdravnik, nato primarij bolnišnice usmiljenih bratov. Z ženo Alice Casagrande sta imela 11 otrok. Leta 1920 se je zaradi službene dolžnosti preselil v Ljubljano, kjer je živel in delal kot zasebni zdravnik za otroške in notranje bolezni vse do svoje smrti.
Anton Brecelj je že kot gimnazijec in študent sodeloval v katoliškem gibanju in objavljal članke v Zori ( kot Bogdan Kazak) in Katoliškem obzorniku (podpisoval se je s kraticama A.B.) Tudi v času študija v Gradcu je bil zelo aktiven. Bil je član član akademskega društva Triglav a je leta 1898 izstopil in z nekaterimi drugimi ustanovil katoliško izobraževalno društvo Naprej za slovenske delavce in visokošolce v Gradcu, leta 1901 pa društvo Zarja.
Kot medicinec se je seznanil z dr. Janezom Evangelistom Krekom, s katerim ga je potem do smrti vezalo trdno prijateljstvo. Po nastanitvi v Gorici se je takoj vključil v socialno, prosvetno in narodno-politično delo, se zavzemal za boljše stanovanjske razmere ljudi in bil pobudnik za izgradnjo vrsto preprostih enodružinskih hiš z vrtom v goriškem predmestju Livada (1906), ki so postale last delavcev. Bil je zelo aktiven v goriškem slovenskem političnem življenju, med prvo vojno je deloval v Gorici in tudi aktivno sodeloval pri ustanovitvi Narodnega sveta za Goriško. Leta 1918 je izdal svojo prvo knjigo Jetiki boj in se zavzemal za ureditev oskrbovalnice za pljučne bolnike.
S prosvetljenskim delovanjem je nadaljeval tudi v Ljubljani, kjer je v Mladiki objavil več krajših poljudnih znanstvenih razprav in okoli štirideset daljših prispevkov o svojih zdravniških doživljajih z mnogimi avtobiografskimi podatki, v dnevniku Slovenec je sodeloval s pripravo člankov v Zdravniškem kotičku. Predaval je o verstvu in zdravstvu kot uvodu v pastoralno medicino in pisal o zdravniški umetnosti, o zdravju in boleznih, o spolni vzgoji, o zdravstvu v preteklosti in sedanjosti.

Na pobudo Kluba starih goriških študentov so mu v Žapužah pri Ajdovščini odkrili spominsko ploščo.

Njegova obsežna bibliografija je zajeta v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu, v knjižni obliki pa so izšla naslednja njegova dela:
Jetiki – boj! Ljubljana, 1918
Oskrba vojnih oškodovancev. Ljubljana, 1921
Čuda in tajne življenja. Prevalje, 1926
O zdravju in boleznih. Celje, 1930
Družina in zdravje. (separat). Ljubljana, 1931
Ruska iskustva o splavljanju. Ljubljana, 1932
O spolni vzgoji. (separat). Ljubljana, 1934
Mladinsko skrbstvo in zdravstvo v Sloveniji. Ljubljana, 1936
Goriški slavček. Celje, 1937
Ob viru življenja. Celje, 1938
Zdrav kolikor hočeš. Gorica, 1938

Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 3. Gorica, 1976, str. 127-130
Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2, geslo: Brecelj, Anton.
Osebnosti. Veliki slovenski biografski leksikon. 2009, geslo: Brecelj, Anton

Avtor/-ica gesla: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Datum prvega vnosa: 5. 8. 2013 | Zadnja sprememba: 17. 8. 2020
Prijavi napako