Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

BRATUŠA, Mirko

Portret - Mirko BRATUŠA
MIRKO BRATUŠA

Foto galerija

Rojen:
19. februarja 1963, Negova
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Od leta 1983 do 1989 je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Njegovi profesorji so bili Lujo Vodopivec, Slavko Tihec in Drago Tršar. Študij je dokončal leta 1993 pri profesorju za urbano kiparstvo Leu Kornbrustu na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu. Hkrati se je študijsko izpopolnjeval še na Umetnostni akademiji v Düsseldorfu pri profesorju Tonyju Craggu. Znanje, pridobljeno v tujini mu je omogočilo, da je že istega leta v Ljubljani dokončal podiplomski študij s specialističnim delom pri profesorju Luju Vodopivcu. Do leta 1997 je nato deloval v svobodnem poklicu, od leta 1997 dalje pa je redni profesor za kiparstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Leta 2019 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU v razredu umetnosti.
Med njegove najbolj odmevne kiparske postavitve spada razstava Grelci za vročo vodo, ki je bila leta 2011 najprej postavljena v Benetkah.
Mirko Bratuša je avtor kar nekaj prepoznavnih obeležij v Pomurju. Njegova je Aleja velikih Radgončanov v parku v Gornji Radgoni. V Ženavljah na Goričkem, na mestu, kjer je leta 1934 pristal toplozračni balon dveh belgijskih znanstvenikov, prav tako stoji skulptura po njegovi zamisli. Leta 2019 je zasnoval fontano, ki je postavljena v Beltincih kot obeležje stoletnice priključitve Prekmurja k matici. V prehodu ob murskosoboški knjižnici je od decembra 2019 postavljena skulptura Rastoča knjiga.

Podatke je dopolnil tudi avtor.

 

Dela

Katalogi razstav (samostojne razstave):
Navadni kipi/Ordinary statues: razstava v Murski Soboti in Slovenj Gradcu.  Murska Sobota: Galerija, 2003.
Neimenovani: skulpture: razstava v Madridu.  Piran: Obalne galerije, 2005.
Podobe predstav/Images of ideas: razstava v Ljubljani.  Ljubljana: Glesia, 2006.
Hipokriti: razstava v Kostanjevici na Krki.  Kostanjevica na Krki: Galerija Božidar Jakac, 2010.
Grelci za vroče občutke: razstava v Benetkah.  Kostanjevica na Krki: Galerija Božidar Jakac, 2011.
Kipi za otroke. Kranj: Galerija Prešernovih nagrajencev, 2020.

 Skulpture na javnih krajih:
Aleja velikih Radgončanov v Gornji Radgoni, od 2006 dalje
Vodnjak življenja v Slovenj Gradcu, 2002
Nabukadnezar pred Mestno galerijo v Ljubljani, 1994 – 1997
spomenik pristanku balona v Ženavljah, 1997
spomenik Novi Gorici v Novi Gorici, 1998 – 1999
spomenik ob 100. obletnici priključitve Prekmurja Sloveniji v Beltincih, 2019
Rastoča knjiga – pri Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, 2019

Spominske plošče:
spominska plošča Primožu Trubarju na Blejskem gradu, 2021

Strokovne razprave (izbor):
Spomeniki minljivosti. Ljubljana: DZS, 2000

Likovna oprema knjige:
Milan Jesih: Tudi, 2024

Nagrade

študentska Prešernova nagrada, 1988
zlata ptica, 2005
nagrada Prešernovega sklada, 2006

Viri in literatura

Maličev, P. (2011, 26. februar). Ničesar ne moreš opaziti zunaj sebe, če prej ne opaziš v sebi: intervju. Delo (Sobotna priloga), 26. februar 2011,  str. 33 – 35.
Srdić, Z.  Ironijo prepoznavam, ko so stvari že narejene: intervju. Likovne besede, 2011,  29 – 32.
Mirko Bratuša. V Glas umetnikov: umetniki, akademiki, Prešernovi nagrajenci, str. 126 – 135. Ljubljana: SAZU; Kranj: Gorenjski muzej, 2021 .

 

Avtor/-ica gesla: Julijana Vöröš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 28. 9. 2021 | Zadnja sprememba: 16. 4. 2024
Julijana Vöröš. BRATUŠA, Mirko. (1963-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bratusa-mirko/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 13. 1. 2020

THURN, rodbina

Družina grofov Thurnov izvira od Eripranda della Torre ali la Tour. Ta je bil princ iz Francije in izvira neposredno iz moške descendence Karla Vel...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

KONVALINKA, Konstantin

13. avgusta 1872–27. oktobra 1943
Bil je kopališki zdravnik, dejaven tudi na drugih področjih v Dolenjskih Toplicah.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

ŠLEBINGER, Ciril

28. aprila 1907–25. aprila 2000
R. 28. apr. 1907 v Kandiji pri Novem mestu (sin Janka Š.), u. 25. apr. 2000 v Ljubljani. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, l. 19...