Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Božidar BORKO

BORKO Božidar
Foto: Vestnik, št. 6 (10. 2. 1966), str. 4

Foto galerija

Rojen:
2. februar 1896, Gomila pri Kogu
Umrl:
12. december 1980, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Božidar Borko se je rodil v Gomili pri Kogu. Obiskoval je ljudsko šolo pri sv. Bolfenku na Kogu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Varaždinu in jo končal leta 1916 v Zagrebu. Kot gimnazijec je na začetku svoje ustvarjalne poti pisal v dveh jezikih. V letih 1910–1916 je objavljal v hrvaška in slovenska glasila: Krijes, Pobratim, Andjel čuvar – Domači prijatelj, Zvonček, Ljubljanski zvon …

Po končani gimnaziji se je posvetil novinarstvu in v letih 1926–1945 najdlje deloval v kulturni rubriki Jutra. Po 2. svetovni vojni je sledila služba urednika pri Slovenskem knjižnem zavodu in Cankarjevi založbi v Ljubljani. Med drugim je bil urednik Male knjižnice, zbirke biografij Mojstri in zborniki, prvih zvezkov zbirke Svetovni roman, zaslužen pa je tudi za publiciranje filozofskih klasikov pri Slovenski matici. Prevajal je iz ruščine, bolgarščine, srbohrvaščine, češčine, poljščine, francoščine, nemščine in italijanščine v slovenščino. Iz slovenščine je prevajal v francoščino, italijanščino, nemščino, bolgarščino in srbohrvaščino. Bil je soustanovitelj Društva slovenskih književnih prevajalcev in do smrti njihov častni predsednik. Aktivno je deloval v PEN klubu in Slovenski matici. V teh organizacijah, ustanovah in društvih je dajal številne pobude in ideje ter s svojimi poročili in drugimi zapisi z njihovo dejavnostjo seznanjal kulturno-strokovno javnost. O naši kulturi pa je poročal in pisal tudi v mnogih tujih publikacijah.

Božidar Borko je spisal skoraj nepregledno množico časnikarskih in publicističnih besedil (kritik, člankov, esejev), prevedel številna leposlovna dela, pripravil veliko tehtnih spremnih besed k posameznim knjigam, v obliki samostojne knjige pa objavil le troje del. Pomemben je bil predvsem kot informator in posrednik med slovenskimi in slovanskimi ter romanskimi kulturami.

Dela

Izbor:
Hvala vam, knjige!, 1951
Na razpotjih časa, 1962
Srečanja, 1971

Viri in literatura

H. Srnec: Prleška düša: severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih, Središče ob Dravi, 2014, str. 107.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 90.
E. Frelih: Ob 80-letnici Božidarja Borka, Večer, št. 58 (10. 3. 1976), str. 6.
M. Forstnerič-Hajnšek: Po simpoziju ob stoletnici časnikarja, literarnega publicista, prevajalca, književnika Božidarja Borka (Ormož, od 24. do 26. oktobra 1996), Večer, št. 253 (2. 11. 1996), str. 53.
F. Just: Panonski portreti : iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo. 35. 36. 37. 38. 39, Božidar Borko, Vestnik, št. 11,12,13,14,15 (12. 3. 1998−9. 4. 1998), str. 9.
A. Lah: Borko, Božidar,Enciklopedija Slovenije, zv. 1 (1987), str. 330.

Avtor/-ica gesla: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 21. 8. 2015 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Iva Habjanič. Božidar BORKO. (1896-1980). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bozidar-borko/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 13. 5. 2016

Marcel ROŽANC

5. oktober 1909–1. avgust 1991
Marcel Rožanc se je rodil očetu Antonu, ki je bil urednik, in materi Frančiški, roj. Babuder, ki je bila gospodinja. Osnovno šolo je do prve svetov...
Datum vnosa: 1. 12. 2011

Viktor ŽAKELJ

Leta 1992 je postal podpredsednik Vlade RS. Leta 1994 je bil med ustanovitelji stranke Liberarne demokracije Slovenije in postal njen podpredsednik.
Datum vnosa: 9. 6. 2011

Marija Helena (Marija Rafaela) VURNIK

31. januar 1898–1. september 1983
Rafaela Vurnik se je rodila v kamnoseški družini v Radovljici kot mlajša sestra arhitekta Ivana Vurnika. Z 12 leti je postala uršulinska gojenka.