Napredno iskanje
sl
en hu it sl

BOŽIČ, Ignac

Na fotografiji je gledališki in filmski igralec Ignac Božič (Andrea Bosic)
Gledališki in filmski igralec Ignac Božič (Andrea Bosic) - Vir: Kralj, F. in Podpečan, B. Občina Braslovče. Braslovče: Občina, 2014, str. 137.

Foto galerija

Rojen:
15. avgust 1919, Gomilsko
Umrl:
8. januar 2012, Bologna, Italija
Variante imen:
Ignacij BOŽIČ; Andrej BOŽIČ; Andrea BOSIC
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Kot Ignac (Ignacij) Božič se je rodil na Gomilskem v Spodnji Savinjski dolini očetu Blažu, kmečkemu posestniku, in materi Mariji, rojeni Leskovšek. V šolskem letu 1930/31 in 1931/32 je uspešno zaključil prvi in drugi razred državne realne gimnazije v Celju. Potem je šolanje nadaljeval v Ljubljani na II. gimnaziji in I. gimnaziji. V šolskem letu 1939–40 je bil aktiven v deklamacijskem odseku ljubljanske Glasbene matice, v naslednjem šolskem letu pa je na isti ustanovi zaključil svoje udejstvovanje v odseku za plastiko.

Svojo umetniško pot je začel s študijem gledališča v Pragi, nato pa ga je pot vodila v Rim (1942), kjer je uspešno zaključil Akademijo dramskih umetnosti S. D’Amico. Verjetno si je v tem obdobju  za svojo karierno pot izbral umetniško ime Andrea Bosic, pod katerim je leta 1945 tudi uradno debitiral na odru rimskega Teatra Eliseo, kjer je stal ob boku sloviti Anni Magnani.

V svoji bogati karieri je sodeloval z uglednimi zasedbami, kot so skupine Mema Benasija, Tatjane Pavlove ter Pagnani-Cervi. Med letoma 1949 in 1951 je v milanskem Piccolo Teatru ustvarjal pod vodstvom Guida Salvinija, kasneje pa je polnih šest let sodeloval z Vittoriom Gassmanom v Teatro Popolare Italiano. Po krajšem obdobju gostovanj je svojo pot nadaljeval v stalnih gledališčih v Torinu in Genovi. Veljal je za utelešenje klasičnega igralca, zaradi česar je bil reden gost antičnega gledališča v Sirakuzah, svoj pečat pa je pustil tudi v radijskem, televizijskem in filmskem svetu.

Visoka postava in aristokratski nastop sta ga uveljavila v filmskih vlogah častnikov, diplomatov, detektivov ali pravnikov. Do leta 1972 je nastopal pogosto, kasneje do leta 1985 pa le še občasno. V italijanskih televizijskih serijah iz 60. in 70. let 20. stoletja je pogosto igral karakterne vloge, ki so bile pomemben del takratne produkcije. Med serijami izstopata seriji Preiskave komisarja Maigreta (Le inchieste del commissario Maigret), ki se je predvajala od 1964 do 1972 in v kateri je igral stranske vloge v posameznih epizodah ter serija Sherlock Holmes – Dolina strahu (Sherlock Holmes – La valle della paura) iz leta 1968, v kateri je igral vlogo Cedrica Barbeeja.

Kot filmski igralec si je ustvaril precejšen ugled, kljub temu, da je večinoma igral stranske vloge. Skupno je nastopil v okoli 60 filmih, različnih žanrov (melodramah, pustolovskih filmih, detektivkah in vesternih italijanske produkcije. Igral je ob legendah »špagetivesternov«, kot so John Phillip Law, Giuliano Gemma, Lee Van Cleef in Ivan Rassimov. Najbolj popularna filma, v katerih je imel vidnejšo vlogo, sta bila Sandokan in I Giorni dell’ira (Dan jeze).

Upokojil se je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Zadnja leta življenja je preživel v Bologni v domu za upokojence dramskih umetnikov Lyda Borelli, edinem objektu v Italiji, namenjenem nekdanjim gledališkim in filmskim igralcem.

Viri in literatura

Kralj, F. in Podpečan, B. Občina Braslovče. Braslovče: Občina, 2014, str. 137–138.

Spletni viri:
T. P. Umrl je igralec Andrea Bosic. (citirano 10. 12. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/umrl-je-igralec-andrea-bosic.html
Andrea Bosic (1919–2012). (citirano 10. 12. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.imdb.com/name/nm0097953
Bosic (citirano 17. 12. 2025). Dostopno na naslovu: https://spettacolo.mam-e.it/bosic/
Bosic Andrea (citirano 17. 12. 2025). Dostopno na naslovu: https://tototruffa2002.it/andrea-bosic.html 

Arhivski viri:
Izvestje državne realne gimnazije v Celju. Celje: [Državna realna gimnazija], 1931–1932 (izvestji za šolski leti 1930/31 in 1931/32).
Izvestje I. državne realne gimnazije (z realčnimi oddelki) v Ljubljani. V Ljubljani: Prva državna realna gimnazija, 1938–1940 (izvestja za šolska leta 1937/38, 1938/39 in 1939/40).
Izvestje II. državne realne gimnazije v Ljubljani. V Ljubljani: Ravnateljstvo, 1933–1935 (izvestja za šolska leta 1932/33, 1933/34 in 1934/35).
Letno poročilo II. državne realne gimnazije v Ljubljani. V Ljubljani: Ravnateljstvo, 1936–1937 (letni poročili za šolski leti 1935/36 in 1936/37).
Poročilo društva Glasbene matice v Ljubljani. V Ljubljani: Glasbena Matica, 1940–1941 (poročili za šolski leti 1939/40 in 1940/41). Dostopno tudi na naslovu: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBKLUZRF
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Gomilsko 1896–1921, pag. 183. Dostopno tudi na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/gomilsko/5556/?pg=196

Avtor/-ica gesla: Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Datum prvega vnosa: 19. 12. 2025 | Zadnja sprememba: 19. 12. 2025
Karmen Kreže. BOŽIČ, Ignac. (1919-2012). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 21. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bozic-ignac/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 10. 12. 2010

BERNIK, Ivan

9. december 1871–2. februar 1897
Ukvarjal se je predvsem z estetiko. Poudarjal je važnost čustva pri estetskem doživljanju.
Datum vnosa: 23. 8. 2019

SZAPÁRY, Antal

27. avgust 1802–4. oktober 1883
V zgodovino se je zapisal kot grof Murske Sobote, Széchyszigeta in Szapárja ter kot plemiški gospod Murske Sobote, Széchyszigeta, Letenya, Erchsija...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

HOČEVAR, Ivan

2. april 1964