BOŽIČ, Ignac

Kot Ignac (Ignacij) Božič se je rodil na Gomilskem v Spodnji Savinjski dolini očetu Blažu, kmečkemu posestniku, in materi Mariji, rojeni Leskovšek. V šolskem letu 1930/31 in 1931/32 je uspešno zaključil prvi in drugi razred državne realne gimnazije v Celju. Potem je šolanje nadaljeval v Ljubljani na II. gimnaziji in I. gimnaziji. V šolskem letu 1939–40 je bil aktiven v deklamacijskem odseku ljubljanske Glasbene matice, v naslednjem šolskem letu pa je na isti ustanovi zaključil svoje udejstvovanje v odseku za plastiko.

Svojo umetniško pot je začel s študijem gledališča v Pragi, nato pa ga je pot vodila v Rim (1942), kjer je uspešno zaključil Akademijo dramskih umetnosti S. D’Amico. Verjetno si je v tem obdobju  za svojo karierno pot izbral umetniško ime Andrea Bosic, pod katerim je leta 1945 tudi uradno debitiral na odru rimskega Teatra Eliseo, kjer je stal ob boku sloviti Anni Magnani.

V svoji bogati karieri je sodeloval z uglednimi zasedbami, kot so skupine Mema Benasija, Tatjane Pavlove ter Pagnani-Cervi. Med letoma 1949 in 1951 je v milanskem Piccolo Teatru ustvarjal pod vodstvom Guida Salvinija, kasneje pa je polnih šest let sodeloval z Vittoriom Gassmanom v Teatro Popolare Italiano. Po krajšem obdobju gostovanj je svojo pot nadaljeval v stalnih gledališčih v Torinu in Genovi. Veljal je za utelešenje klasičnega igralca, zaradi česar je bil reden gost antičnega gledališča v Sirakuzah, svoj pečat pa je pustil tudi v radijskem, televizijskem in filmskem svetu.

Visoka postava in aristokratski nastop sta ga uveljavila v filmskih vlogah častnikov, diplomatov, detektivov ali pravnikov. Do leta 1972 je nastopal pogosto, kasneje do leta 1985 pa le še občasno. V italijanskih televizijskih serijah iz 60. in 70. let 20. stoletja je pogosto igral karakterne vloge, ki so bile pomemben del takratne produkcije. Med serijami izstopata seriji Preiskave komisarja Maigreta (Le inchieste del commissario Maigret), ki se je predvajala od 1964 do 1972 in v kateri je igral stranske vloge v posameznih epizodah ter serija Sherlock Holmes – Dolina strahu (Sherlock Holmes – La valle della paura) iz leta 1968, v kateri je igral vlogo Cedrica Barbeeja.

Kot filmski igralec si je ustvaril precejšen ugled, kljub temu, da je večinoma igral stranske vloge. Skupno je nastopil v okoli 60 filmih, različnih žanrov (melodramah, pustolovskih filmih, detektivkah in vesternih italijanske produkcije. Igral je ob legendah »špagetivesternov«, kot so John Phillip Law, Giuliano Gemma, Lee Van Cleef in Ivan Rassimov. Najbolj popularna filma, v katerih je imel vidnejšo vlogo, sta bila Sandokan in I Giorni dell’ira (Dan jeze).

Upokojil se je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Zadnja leta življenja je preživel v Bologni v domu za upokojence dramskih umetnikov Lyda Borelli, edinem objektu v Italiji, namenjenem nekdanjim gledališkim in filmskim igralcem.