Boris KALIN

Mama Hedvika Žvokelj, poštarica iz Solkana in oče Tomaž Kalin iz Ajdovščine , višji računski nadsvetnik v Gorici, sta imela sedem sinov in vsem sta zagotovila izobrazbo.

Boris Kalin je študiral na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Kiparstvo ga je poučeval Alojz Repič (1866-1941) iz Vrhpolja pri Vipavi. Študij je nadaljeval v Zagrebu na Akademiji za likovno umetnost od leta 1924-1929 in ga zaključil s specialko pri Ivanu Meštroviću. Učili so ga profesorji Rudolf Valdec, Franjo Kršinić in Ivo Kerdić. Ob koncu šolanja ga je v svojo mojstrsko šolo sprejel Ivan Meštrović. Po končanem šolanju se je izpopolnjeval v Franciji in Italiji. Med obema vojnama se slovenski kiparji niso mogli preživljati z umetniškim ustvarjanjem, zato se je Kalin zaposlil pri kamnoseškem podjetju Kunovar v Ljubljani, kjer je delal do konca druge svetovne vojne. Tu se je ukvarjal predvsem z nagrobno plastiko in si pridobil dragocene izkušnje v obdelovanju marmorja. V letih 1945-1970 je bil profesor za kiparstvo in dvakrat rektor na ljublanski Akademiji upodabljajočih umetnosti (sedanji Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani).

Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad: Komite za znanost in kulturo FLRJ mu je leta 1947 podelil naslov »mojster likovne umetnosti«, 1953 leta je bil izvoljen za rednega člana SAZU, trikrat je prejel Prešernovo nagrado (leta 1947, 1948 in 1950). Najvišje jugoslovansko priznanje, nagrado AVNOJa so mu podelili leta 1971, Občinska skupščina Nova Gorica pa ga je razglasila za častnega občana.