Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala primerjalno književnost, dramsko igro pa na takratni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Debitirala je v Mladinskem gledališču, v predstavi Kristine Brenkove Princeska z modro vrtnico. Sodelovala je tudi s Teatrom 57. Kot igralka je preigrala vse od princesk, do žensk s skoraj groteskno močjo. Za svojo štiridesetletnico delovanja v gledališču si je izbrala globoko, preprosto in ranljivo pripoved o človekovi samoti in si izpolnila željo, enkrat v življenju nastopiti tudi z lutkami v monodrami Berte Bojetu Osama, v režiji Alena Jelena.
Bila je strokovna sodelavka za gledališko dejavnost in kot mentorica pomagala v številnih krajih na Gorenjskem. V letih 1992-99 je bila direktorica Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, od 1999-2005, do upokojitve pa direktorica Linhartove dvorane v Radovljici.
V njenem prevajalskem opusu, ki ga določata španska in južnoameriška književnost, velja omeniti tudi imena štirih nobelovcev: Guatemalca Miguela Angela Asturisa s Koruzarji ter Kolumbijca Gabriela Garcie Marqueza s Sto let samote in Patriarhovo jesenjo, ter njegovo avtobiografijo, Živim, da pripovedujem. Poleg obeh mojstrov magičnega realizma je prevajala tudi dela drugih literatov iz Južne Amerike (Juan Ruflo z deloma Pedro Paramo, in Llano v plamenih, Tomas Eloy Martinez Santa Evita) in Španije: Vicente Blasco Ibanez, roman Mrtvi ukazujejo, Camilo Jose Cela, Mazurka za dva mrtveca.
Prevajala je tudi za slovenska gledališča.
- Sovretova nagrada za prevode iz hispanističnih književnosti
- Župančičeva nagrada Mesta Ljubljana za prevod Terre nostre Carlosa Fuentesa
- Severjeva nagrada za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču
- zlata plaketa Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti
- častna članica Društva slovenskih književnih prevajalcev (2017)
Gorenjska 1900-2000, str. 123