Foto galerija
Gimnazijo in bogoslovje je končal v Ljubljani. Ordiniran je bil leta 1888. Kot kaplan je služboval v Srednji vasi v Bohinju, Dobrepoljah in na Vrhniki. Službo kurata je opravljal v Trnju pri Pivki. Bil je župnik na Vrhniki, v Horjulu in Škocjanu pri Mokronogu. Nazadnje je bil župnik v Dupljah. Literarno pot je začel s kratkimi pripovedmi v Ljubljanskem Zvonu. V zadnjem desetletju 19. stoletja je bil vodilni pripovednik pri Domu in svetu. Bil je tudi zgodovinar, pisatelj gledaliških iger, potopisec, literarni zgodovinar, življenjepisec, cerkveni govornik, podlistkar, politični dopisnik, prevajalec, mladinski pisatelj, pesnik in popularen večerniški pisatelj. Objavljal je v Vrtcu, Angelčku, Mentorju, Zori,Duhovnem pastirju, Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko, Slovenskem narodu, Domoljubu, Gorenjcu, pri Mohorjevi družbi idr. Objavljal je v glavnem pod psevdonimi in kraticami, med katerimi so tudi: Pokokrjan, P. B-c, P. B., -c, B-h-c, Velimir, V-l-m-r, I. M. Dovič, Proto Konec, Krešimir, Veliček, Maležev, Rak, Obad, Burač, Branibor idr.
Zgodbe:
Sirota Jerica, Ljubljanski zvon 1887
Vragometov študent, Ljubljanski Zvon 1887
Jarem pregrehe, Dom in svet 1895
Na nepritrjenih mostnicah, Koledar Mohorjeve družbe za leto 1903. Kovač in njegov sin, Večernice 1907
Najmlajši mojster, Dom in svet 1896
Zadnji gospod Kamenski, Dom in svet 1898
Za staro pravdo, Zabavna knjižnica 1901
Volja in nevolja, Dom in svet 1898
Knjige:
Valetnin Vodnik, prvi slovenski pesnik, Knjižnici družbe sv. Cirila in Metoda III, 1889
Zgodbe fare Škocijan pri Dobrovah, 1911
Veleselo, 1914
Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-32
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 1. zvezek, Ljubljana 1987
Morda vas zanimajo tudi
TAVČAR, Vinko
ŽVAB, Lovro
