Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Blaž ARNIČ

ARNIČ Blaž
Portret Blaža Arniča iz leta 1937 - Vir: Arhiv OŠ Blaža Arniča Luče

Foto galerija

Rojen:
31. januar 1901, Strmec
Umrl:
1. februar 1970, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Skladatelj in glasbeni pedagog se je rodil v Strmcu pri Lučah na kmetiji Zalesnik, v zaselku samotnih gorskih kmetij pod Raduho. Zaradi oddaljenosti ni hodil v šolo, temveč ga je doma učila sestra Micka. Glasba mu je bila položena v zibelko, saj so doma veliko peli, imeli pa so tudi glasbila, na katera se je sam naučil igrati. V rani mladosti ga je v cerkvi privabil zvok orgel, za najlepši inštrument pa je imel človeški glas. Pri devetnajstih letih se je odpravil v Ljubljano v orglarsko šolo Stanka Premrla. Postal je najboljši učenec in že takrat so nastale njegove prve skladbe.

Študij glavnih predmetov kompozicije v Ljubljani je leta 1930 nadaljeval na Dunaju, kjer je leta 1932 diplomiral pri profesorju Rudolfu Niliusu, nato pa še kompozicijo pri profesorjih Zadru in Lustgartnu. Kasneje se je izpopolnjeval v Varšavi, Krakovu in Parizu.

Med letoma 1934 in 1935 je delal kot učitelj v Bolu na Braču, nato pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je poučeval klavir, vodil zbore, koncertiral na orglah in bil bibliotekar v knjižnici angleškega kluba. Leta 1941 je dobil prvo redno zaposlitev na Srednji šoli glasbene akademije v Ljubljani. Leta 1944 je pristal v koncentracijskem taborišču Dachau. Po vrnitvi iz ujetništva od leta 1945 pa vse do smrti je bil redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Arnič je umrl v prometni nesreči, za njim pa je ostala bogata zapuščina. Hčerka Blaženka Arnič Lemež ter sinova Lovrenc in Jernej Arnič so zapisani glasbi. Po njem je poimenovana osnovna šola v Lučah, čeprav v njej nikoli ni bil učenec.

Dela

Njegova najpomembnejša dela so:

Simfonija št. 3 – Duma, za orkester, bas in mešani zbor (1933)
Simfonija št. 6 – Samorastnik, za simfonični orkester (1950)
Simfonija št. 8 – Na domači grudi (1951)
Ples čarovnic, simfonična pesnitev (1936)
Pesem planin, simfonična pesnitev (1940)
Gozdovi pojejo, simfonična pesnitev (1945)
Divja jaga, simfonična pesnitev (1958-65)
Koncert za violino in orkester št. 3 (1969)
Pastoralna simfonična pesnitev za violončelo in orkester (1960)
Uvertura h komični operi za simfonični orkester (1932)
Klavirski trio (1929)

Viri in literatura

Tesovnik, S. Rodna gruda izoblikovala skladateljevo bogastvo občutij in njegov značaj. Savinjske novice, 4. 11. 2016, let. 48, št. 44, str. 14–15.
Blaž Arnič: simfonični skladatelj, [elektronski vir]. (citirano 15. 10. 2018). Dostopno na naslovu: http://www2.arnes.si/~ljsikka3/arnic/index.htm.

Avtor/-ica gesla: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje
Datum prvega vnosa: 22. 10. 2018 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Roman Mežnar. Blaž ARNIČ. (1901-1970). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 24. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/blaz-arnic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 1. 2. 2011

Ivana (Ivica) ARVAJ

27. junij 1946
Delala je v družinskem podjetju Gostišče Arvaj Anton v Kranju. Leta 1972 pa je od moža Antona prevzela poslovodenje tega gostišča.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Janez KAMBIČ

29. februar 1916–24. februar 2000
Dolgoletni ravnatelj črnomaljske gimnazije.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Janez DULAR

23. september 1943
Področje njegovega znanstvenega in družbenega delovanja sta obravnavanje zvrstno in funkcijsko opredeljene kulture jezika in kulturna politika.