BIRSA, Iris

Osnovno šolo je obiskovala v Sežani, šolala se je v Ljubljani, kjer je končala srednjo vzgojiteljsko šolo. Srečno mladost je preživela v Orleku, kjer je bila vedno aktivna. Sodelovala je pri vaških aktivnostih in v mladinski organizaciji. Zaposlila se je v vrtcu v Hrpeljah. Z dodatnim izobraževanjem si je pridobila izobrazbo za učenje v prvem razredu devetletne šole. Delo je nadaljevala na OŠ Dragomirja Benčiča Brkina v Hrpeljah. Rada ima otroke in vedno ji je bil izziv delo z njimi. Prosti čas je zapolnjevala z učenjem orientalskih plesov (egipčanskih, turških, romskih itd.). Sodeluje v UPZ (učiteljski pevski zbor) Dotik. O dejavnostih zbora v kroniki skrbno zapiše vse pomembne dogodke in dejavnosti in jih obogati s fotografijami. Bila je članica in predsednica Turističnega društva Vremska dolina. O vseh aktivnostih je pisala kroniko, ki obsega 5 map in je pomemben dokument o delu društva. Usposobila se je za bolničarja. Bogato znanje je prenašala na mlade v OŠ Hrpelje, kjer jih je več let usposabljala v prvi pomoči. Učenci so znanje preverjali na OŠ preverjanjih znanja iz prve pomoči in dosegali vidne rezultate. V letu 2011 je ponovno opravila tečaj za bolničarje in aktivno sodelovala in vodila ekipo RK Občine Hrpelje Kozina. Ekipa se je na preverjanjih ekip prve pomoči, RK, CZ uvrstila na visoka mesta. Čeprav se je iz rodne vasi odselila mlada, je vedno ostajala tesno povezana z njo. Spoštuje in zavzema se za ohranjanje vrednot NOB.
Leta 2012 je izdala strokovno monografijo Orlek in Orlečani. Knjiga je velikega formata, barvna, trdo vezana, ima 369 strani, preko 900 fotografij, zemljevidov, starih listin in dokumentov. Knjigo si je možno izposoditi v knjižnicah Koper, Sežana in Nova Gorica, OŠ Sežana, Divača, Hrpelje. Uvodno besedo in mnenje h knjigi je podala dr. etnoloških znanosti in profesorica zgodovine Jasna Fakin Bajec. V knjigi je vsak lastnik domačije o njej sam zapisal podatke in zanimivosti, kar je posebnost in izredna domoznanska dragocenost. Poleg specifičnosti vasi Orlek so v ostalih poglavjih teme, ki se nanašajo na celo Primorsko in širše. Tako, kot so živeli Orlečani, so živeli tudi vaščani po drugih vaseh, zato je zanimiva tudi za bralce, ki niso neposredno vezani na vas Orlek. »Čeprav se monografija osredotoča na vas Orlek, se življenje Orlečanov ni bistveno razlikovalo od življenja slehernega Kraševca, ki si je skozi zgodovino moral krepko utirati pot za boljši jutri. Zato je delo izjemno dragocen vir vsakemu, ki se bo ukvarjal z raziskovanjem kraške kulturne dediščine, še posebej pa strokovni javnosti, ki na Krasu snuje različne projekte o socialni, ekonomski in trajnostni uporabi dediščine. Del, kako so nekoč živeli na Krasu je malo, zato knjiga Orlek in Orlečani zapolnjuje pomembno vrzel o življenju na vasi, hkrati pa mnogim vaškim skupnostim predstavlja dokaz, da se z močno željo, trudom zmore vse …«, je še dopisala dr. Jasna Fakin Bajec, Raziskovalna postaja, ZRC SAZU Nova Gorica. Slikovno material so prispevali vaščani vasi Orlek, arhivi, knjižnice, muzeji idr. Najstarejši dokumenti so iz leta 1770. Birsova zapisuje tudi kroniko Turističnega društva Vremska dolina.