Rodil se je v Vipavi, kjer je ob glavnih izvirih reke stal grad, ki se je imenoval Baumkircherjev grad po nekdanjem lastniku, sicer pa cesarskemu oskrbniku Viljemu Baumkircherju. Nekaj poslopij tega gradu je še ohranjenih (Baumkircherjev turn).
Andrej Baumkircher je bil oskrbnik in lastnik posestva na Gradiščanskem, posestva na Kranjskem, pozneje glavar v Bratislavi. Postal je ena najpomembnejših osebnosti v politični zgodovini avstrijskih dežel v 15. stoletju. Kot poklicni vojak je služil različnim gospodarjem (habsburškemu vladarju Frideriku III., celjskemu grofu Ulriku, ogrskima kraljema Ladislavu in Matiji Korvinu). Po postavi je bil izredno velik in močan, bil pa je tudi drzen in je veljal za velikega junaka. Bil je prijatelj roparskega viteza Erazma Luegerja (Predjamskega). Cesarju Frideriku III. je kar dvakrat rešil življenje (1452 in 1462). Bil pa je precej nestanovitnega značaja in je v vsaki službi iskal kar največji dobiček in zato menjaval gospodarje. Ker Friderik III. ni poravnal dolgov najemnikom in njihovim poveljnikom, je leta 1469 na spodbudo ogrskega kralja Matija Korvina z nezadovoljnimi plemiči zasedel več mest in trgov na Štajerskem. Po zmagoviti bitki pri Fürstenfeldu (21. julij 1469) je bil cesar prisiljen podpisati premirje in nato obljubiti amnestijo ter poplačilo svoji dolgov. Andrej Baumkircher je izsilil visoko odškodnino in celo pravico do kovanja lastnega denarja.
Da bi cesar lahko poplačal dolg, je razpisal nove davke, ki pa so le počasi pritekali. Zato je Baumkircher jeseni leta 1470 obnovil upor. Cesar ga je z zagotovilom proste poti poklical v Gradec, da bi se pobotala, vendar ga je kljub dani besedi dal aretirati in brez sodnega procesa obglaviti.
Literarno Andrej Baumkircher živi v slovenskem ljudskem izročilu. O njem govori tudi balada Klativitez ( Janez Menart: Srednjeveške balade, 1973)
Primorski slovenski biografski leksikon. 2. snopič. Gorica, 1975
Osebnosti. Veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana, 2009. Geslo: Baumkircher, Andrej
Sapač, Igor: Grajske stavbe v zahodni Sloveniji:Zgornja Vipavska dolina. Ljubljana, 2008, str. 124-141.