Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Barbara CELJSKA

CELJSKA Barbara
Portret Barbare Celjske, žene cesarja Sigismunda, iz Schedlove kronike leta 1493.

Foto galerija

Rojena:
ok. 1392, Celje
Umrla:
11. julij 1451, Mělník, Češka
Rodbina:
Celjski
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Barbara je bila najmlajša hčerka Hermana II. in Ane Schaunberške. Veliki strateg Celjskih Herman II. je pri načrtovanju družinskega vzpona tudi njej namenil določeno vlogo, čeprav verjetno ni slutil, da bo prav njej uspelo največ – priti ob bok cesarja Sigismunda Luksemburškega – nemškega, ogrskega in kasneje tudi češkega vladarja.

Barbara je slovela tako po svoji izobraženosti, saj je govorila več jezikov (latinsko, nemško, madžarsko, francosko in češko, najbrž pa tudi poljsko in hrvaško), se zanimala za politiko, gospodarstvo in celo alkimijo, kot po svojih svobodnih življenjskih nazorih. Njeno skupno življenje s Sigismundom je doseglo svoj vrhunec s kronanjem leta 1415 v Aachnu (nemška kraljeva krona) in spremstvom moža na slovitem koncilu v Konstanci (1415). Svoj visok družbeni položaj je uporabljala tudi za pomoč Celjskim, saj se ji lahko zahvalijo za številne privilegije – med drugim za sprejem Hermana II. in Friderika II. v elitni Zmajev red, ki so ga tvorili najožji Sigismundovi zaupniki ter za pokneženje družine.

Svobodna, pogosto nezvesta ter ekonomsko in politično uspešna ter ambiciozna soproga je postajala moteča, zato sta se leta 1419 s Sigismundom (neformalno) razšla, vendar še naprej politično in gospodarsko uspešno sodelovala. Barbara je bila leta 1437 celo okronana za češko kraljico, vendar že istega leta zaradi političnih spletk zaprta na grad Znojm. Po moževi smrti jo je zet izpustil, tako da se je zatekla na Poljsko, od koder se je vrnila leta 1441, se naselila v Melniku na Češkem ter se obdala s češkim in ogrskim plemstvom.

Do konca življenja je bila politično izredno spretna in vplivna, 11. julija 1451 pa je na Melniku umrla za kugo.

Pri sodobnikih si je že v času svojega življenja prislužila izredno negativno publiciteto »nemške Mesaline« – spletkarke, skrajno nemoralne ženske in nenasitne nimfomanke. Zgodovinarji so te oznake, ki jih je sproducirala »moška zgodovina«, večinoma nekritično povzemali in tako njen lik ostaja isti tudi v velikem delu novejšega zgodovinopisja. Objektivnejšo podobo Barbarinega lika skušajo ustvariti šele novejše študije.

Banka Slovenije je leta 2014 ob 600. obletnici kronanja Barbare Celjske izdala spominski kovanec za dva evra, na katerem je upodobljen njen portret.

Viri in literatura

H. Chilian: Barbara von Cilli, Borna-Leipzig 1908
D. Dvořáková: Barbara Celjska: črna kraljica: (1392-1451): življenjska zgodba ogrske, rimsko-nemške in češke kraljice, Celje, Ljubljana 2019
R. Fugger Germadnik: Barbara Celjska (1392-1451), Celje 2010
I. Grdina, P. Štih: Spomini Helene Kottaner, Ljubljana 1999
J. Orožen: Zgodovina Celja in okolice, I. del, Celje 1971, str. 146–154
Z. Rakovec – Felser: Na valovih sreče in pogube – Barbara Celjska (roman), Maribor 2012
I. Sivec: Kraljica s tremi kronami, Mengeš 2016
A. Žižek: Barbara Celjska – Žena brez vse vere ino sramožlivosti, v: Znameniti Celjani, Celje 2004, str. 10–11

Avtor/-ica gesla: Janko Germadnik, objavil/-a: Osrednja knjižnica Celje
Datum prvega vnosa: 3. 7. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Janko Germadnik. Barbara CELJSKA. (-1451). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/barbara-celjska/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 6. 7. 2012

Anton MAJNIK

25. april 1905–21. november 1943
Po končani osnovni šoli v domačem kraju je šolanje nadaljeval na tolminskem učiteljišču, maturo pa je opravil v Vidmu. Sodeloval je v domačem prosv...
Datum vnosa: 1. 8. 2016

Darinka ŽBOGAR

16. januar 1925–14. julij 2014
Dolgoletna direktorica knjižnice v Ilirski Bistrici in vsestranska kulturnica.
Datum vnosa: 8. 10. 2012

Cveto ZAGORSKI

22. marec 1916–2. september 2006
Cveto Zagorski je bil slovenski pisatelj, prevajalec in novinar.