Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Baltazar BARTOL

Portret - Baltazar BARTOL
Rojen:
6. januar 1821, Sodražica
Umrl:
25. november 1911, Sodražica
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

R. 6. jan. 1821 v Sodražici, u. 25. nov. 1911 prav tam. Kot duhovnik je služboval po raznih krajih Slovenije. Po nemških izvirnikih je priredil tri nabožne knjige. Bil je znan homeopat. K njemu so po zdravila hodili s Kranjske, Primorske, Štajerske in celo s Hrvaškega. Za zdravila ni računal. Na starost je za misijone dal vsako leto vso svojo pokojnino (500 goldinarjev). Ko je kot župnik služboval na Lipoglavu, je k sebi vzel nečaka z Gore. Ta ga je zaradi večje vsote denarja udaril s sekiro po glavi ter mu presekal prste in roko. Posledice udarcev so se poznale do smrti. Proti nečaku ni hotel nikoli pričati. Resnica je prišla na dan šele kasneje iz pisma, ki so ga našli skritega v nečakovi postelji. Dobil je 10 let zapora.

Viri in literatura
  • Lesjak: Zgodovina Dobravske fare, str. 140 (podatek, da je rojstni kraj Jelovec v sodraški fari).
  • Ribnica skozi stoletja 1982, str. 11.
  • SBL I, str. 26.
Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Karel Bačer. Baltazar BARTOL. (1821-1911). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/baltazar-bartol/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 14. 10. 2015

Tone ŽNIDARIČ

8. julij 1913–18. december 1944
Tone Žnidarič je izhajal iz revne družine. Osnovno šolo je začel obiskovati v Destrniku, kot šestošolec pa se je leta 1926 prepisal na osnovno šolo...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Franjo SEVNIK

1. januar 1895–7. oktober 1980
R. 1. jan. 1895 v Župelevcu pri Brežicah, u. 7. okt. 1980 v Ljubljani. Meščansko šolo je obiskoval v Krškem, realko pa v Idriji. Maturiral je l. 1...
Datum vnosa: 30. 12. 2022

Alojzij DROBEŽ

21. april 1927–9. september 1978
Alojzij Drobež je bil družbeno angažiran in priljubljen med farani, saj je z njimi rad delil svojo pozitivno naravnanost, znanje in smisel za humor.