Foto galerija
Rodil se je v ljubljanski porodnišnici na Šlajmerjevi 3, očetu Stanku in materi Pavli, rojeni Koblar, z Žirovskega vrha oziroma iz Rovt. Otroštvo je preživel v Rovtah v Selški dolini. Osnovno šolo in gimnazijo (1958-1962) je obiskoval v Škofji Loki. Šolanje je nadaljeval na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1971 uspešno diplomiral iz primerjalne književnosti, 1974 pa še iz rusistike.
V kulturno-literarnem uredništvu Radia Ljubljane je bil 11 let (1977-1988) zaposlen kot novinar in urednik. V letih 1988–95 je bil urednik knjižnega programa pri Tehniški založbi Slovenije v Ljubljani. V letih 1996–2004 je bil urednik za leksikografiko pri založbi Mladinska knjiga. Od februarja 2004 je urednik Založbe Nova revija. Živi in deluje v Ljubljani.
Dejaven je pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev, Novi reviji (od leta 1982 izvršni urednik), Društvu slovenskih pisateljev in Združenju avtorjev Slovenije (član upravnega odbora). V letih 1982/83 pa je bil tudi član Jezikovnega razsodišča. Med drugim je bil tudi prvi predsednik ZAMP (1995-98). Dejavno se vključuje v aktualno socialno-politično dogajanje, o čemer pričajo njegovi podpisi pod različnimi javnimi pobudami, kot sta npr. pobuda Zbor za Ljubljano in Pobuda za pravilno javno označbo zgodovinskih spomenikov v deželi Koroški. Največ prevaja iz ruščine, pa tudi iz hrvaške (Matoš, Sekulić, Raičković, Rakić in Gudelj), in sodobne slovaške proze in poezije
Kot esejist je pisal o sodobni ruski književnosti od simbolizma do postmodernizma (antologije, spremne študije), s sodobno slovensko književnostjo, predvsem prozo mlade generacije, in znanstveno fantastiko, s prevajalsko teorijo in zgodovino in ugankarstvom, zadnje čase pa se poglablja predvsem v literarno prakseologijo in leksikografijo. Kot urednik je pripravil izbore ruske proze v zbirki Kondor, nekaj knjig znanstvene fantastike, več del Vladimirja Bartola, antologijo slovenske poezije Sončnice poldneva (skupaj s P. Kolškom, 1993). V zadnjih letih se lotil tudi sestavljanja popularnih leksikonov, v zadnjem času pa piše predvsem kulturno publicistiko. Prevaja predvsem iz srbske, hrvaške, slovaške, predvsem pa iz ruske književnosti. Največ poezijo in prozo iz 20. stoletja.
Avtorska dela:
Od uganke do uganke, s P. Gregorcem, 1978
Ljudje, zvezde, svetovi, vesolja, 1985
Ruski literarni avantgardizem, 1985
Zapisi na robovih, 1986
Vsevednik, Ljubljana 1991 (nato še 3 izdaje)
Sončnice poldneva (s P. Kolškom), 1993
Pišem, torej sem, 1993
V burji besed, 1998
Slovenski kdo je kdo, 1999
Slovenski veliki leksikon: I A–G 2003, urednik, soavtor z drugimi), MK, II H–O 2004; III P–2005
Zmerjanje Slovencev,
Slovenski koledar/Slovene Planner, Ljubljana 2004, 2005, 2006
Zmerjanje Slovencev, publikalije, 2005
Književni prevodi: 47 (sedeminštirideset)
od 1974 Andrej Beli: Peterburg, CZ, ponatis 1987
do 2001 Jeleazar M. Meletinski: Bogovi, junaki, Ijudje, cf
Gledališke uprizoritve in predvajane radijske igre: 13 (trinajst)
od 1972 Ota Hofman, Jarmila Štitnická: Pripovedka o starem tramvaju, RL I, ponovitev 1992
do 1991 Mihail Bulgakov: Škrlatni otok, SLG Celje
Razprave, študije, prikazi, eseji, članki (izbor): 57 (sedminpetdeset)
od 1974 Drugi obraz prihodnosti, v knj. Zamjatin: Mi (1974); razširjeno z naslovom Dvojni obraz prihodnosti v knj. Ljudje, zvezde, svetovi, vesolja (1982)
do 2002-3 Drugo mnenje, Mag
Leta 1979 je prejel Sovretovo nagrado za prevod romana Golo leto B. Piljnjaka in pesmi v antologiji Glasovi časa, s T. Pavčkom. Leta 1985 je prejel Zupančičevo nagrado za prevod poezije O. Mandelštama in knjige Ruski formalisti. Za prevod moderne ruske literature je leta 1991 prejel nagrado Prešernovega sklada.
Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 33
B. Nežmah: Marta Kocjan-Barle, Drago Bajt et alii: Slovenski veliki leksikon : Mladinska knjiga, Ljubljana 2003, Mladina, št.1 (5. jan. 2004), str. 66
J. Toporišič: Posplošene sodbe in ponaredbe Draga Bajta ob Slovenskem pravopisu 2001, Nova revija, št. 241/242 (maj/junij 2002), str. 2-9
S. Bizjak: Drago Bajt:Odčitki 1996-2000. Zbirka Znamenja, Založba Obzorja, 2001, Ampak, št. 8/9 (avg./sep. 2001), str. 89-90
I. Bratož: Odčitki 1996-2000 : Drago Bajt, Delo, št. 216 (19. sep. 2001), str. I (Književni listi)
M. Naglič: Po ljudeh gor, po ljudeh dol, Del 239, Drago Bajt, vsestranski književnik, Gorenjski glas, št. 79 (6. okt. 2000), str. 21
J. Dežman: Temeljenje Gorenjskega kdo je kdo, Gorenjski glas, št. 2 (8.I.1999), str. 14
M. Markelj: Kdo je kdo v Sloveniji, Dolenjski list, št. 51 (23. dec. 1999), str. 24
M. Grah: Leksikon slovenske elite : Slovenski kdo je kdo, Delo, št. 288 (11. dec. 1999), str. 34
M. Grum: Bajt, Drago, Modrov zbornik : 23. prevajalski zbornik : bio-bibliografije članov DSKP : izbrani biografski podatki in izbirne bibliografije prevodov, 1998 str. 11-13
Morda vas zanimajo tudi
HADROVICS, László
