plemiška rodbina ATTEMS

Furlanija je zibelka družine Attems, kot je navedeno v dokumentu iz leta 1025, ki ga hranijo v zasebnem družinskem zgodovinskem arhivu. Rodbina je dobila ime po gradu Attems v Furlaniji (Ahten pri Nemah), ki leži na slovensko-romanski etnični meji, severovzhodno od Vidma (Udine) oz. jugovzhodno od Humina (Gemona). Zemljišče pod imenom “Attems infra Comitatus Fori Julii” (Attems v čedaški grofiji) je podaril Corrado od družine njegove žene Matilde markizinje iz Moosburga. Ustanovitelj posesti je Wolfgang Petzenstein Attemški, ki je leta 1540 postal kapetan komuna in dal zgraditi Svetogorsko svetišče. Njegovemu sinu Andreju je nadvojvoda Karel dodelil plemiški naslov von Petzenstein. Med potomci Andreja od Petzensteina sta tudi Karel Mihael in Ludvik, ki sta živela v času Marije Terezije Avstrije in sta zaslužna za slavo mesta Gorice.

Vzpon rodbine Attems je tesno povezan s prehodom goriške grofije pod habsburško oblast po letu 1500. Frideriku Attemsu (1447–1517) je novi goriški deželni knez, cesar Maksimilijan, malo pred njegovo smrtjo ponudil mesto vladnega svetovalca. Na Goriškem je bila njihova pomembna posest Sveti Križ (danes Vipavski Križ) v Vipavski dolini, ki ga je od grofov Thurn-Valsassina 1605 kupil Friderikov pravnuk Herman Attems (1564–1611). Tega leta je bil Herman tudi povišan v baronski stan in dobil predikat, ki je vključeval njegovo svetokriško posest. Tako se je osnovala linija, ki se še danes uradno imenuje Attems-Heiligenkreuz. Na ta način se razlikuje od druge, prav tako še obstoječe linije Attems-Petzenstein, ki je nastala sredi 16. stoletja, ko je Hermanov mrzli stric Andrej Attems (1527–97) zgradil palačo v Peči (nem. Petzenstein, danes Peci v bližini Mirna, na italijanski strani meje). Nadvojvoda Karel je podelil pečanski palači pravico do azila, Andreju Attemsu pa predikat Attems-Petzenstein. Oba gradova, ki sta dala ime različnim linijam Attemsov, sta danes ruševini, v Vipavskem Križu pa še stoji kapucinski samostan, ki so ga Attemsi dali zgraditi 1634.

Za štajersko zgodovino eden najpomembnejših Attemsov je bil Ignac Marija (1652–1732), ki je svojo posest razširil na velik del južne Štajerske. V njegovo posest so tako ob prelomu iz 17. v 18. stoletje prešla gospostva in gradovi Štatenberg, Podčetrtek, Hartenštajn in Pilštanj, Brežice, Slovenska Bistrica ter Brestanica, s katero je združil Turn pod Brestanico, kupil je tudi gospostvo Gösting pri Gradcu z uradom Aigen, njegova druga žena Kristijana grofica Herberstein pa je v zakon prinesla še Vurberk.
Danes Attemsi živijo predvsem v Italiji in Avstriji, z zakonom o denacionalizaciji pa so dobili nazaj tudi nekaj nekdanje posesti na slovenskem Štajerskem.
Iz rodbine Attems izhaja tudi nekaj visokih in pomembnih cerkvenih dostojanstvenikov. Poleg grofa Ernesta, ki je bil ljubljanski knezoškof, sta visoko cerkveno politiko krojila tudi grof Jožef Osvald (1679–1744) kot lavantinski škof, znan po skoraj pregovorni skromnosti, in grof Otokar (1815–1867) kot sekovski škof, ki je leta 1862 vodil pogrebno slovesnost za Antonom Martinom Slomškom. Najpomembnejši med njimi pa je gotovo grof Karel Mihael iz linije Attems-Petzenstein (1711–1774), prvi goriški nadškof.