Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Anton (Tone) BANTAN

BANTAN Tone
Tone Bantan - Vir: Planinc, M. Deset velikih Hrastničanov: Anton Bantan. Hrastnik: letopis, 1999, Hrastnik: Občina, 1999, str. 56.

Foto galerija

Rojen:
17. januar 1909, Marno
Umrl:
13. april 1971, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Tone (Anton) Bantan se je rodil v številčni kmečki družini očetu Karlu in mami Ani na večji kmetiji na naslovu Marno 4 (območje Slatnega). Osnovno šolo je obiskoval med letoma 1915 in 1922 na Dolu pri Hrastniku. Nato se je vpisal na celjsko gimnazijo, vendar je zaradi dela na domači kmetiji ni dokončal. Leta 1927 je končal Specialno vrtnarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Opravil je zadružni tečaj, med vojno pa kot pomočnik znamenitega sadjarja in vrtnarja profesorja Moissela, upravnika poskusne postaje Radeče – Hotemež, pridobil ogromno znanja. Po vojni je kot izredni študent diplomiral in postal inženir agronomije. Strokovno se je usposobil za ocenjevanje škode v kmetijstvu.

Bantan je opravljal različna dela, praviloma povezana z razvojem kmetijstva v Zasavju in drugje po Sloveniji. Problemi kmetijstva in želja pomagati kmetom so ga zaposlovali tudi v prostem času, ko se je ukvarjal s publicistično dejavnostjo. Bil je urednik Kmečkih koledarjev, članke je objavljal predvsem v Kmečkem glasu in na Radiu Slovenija.
Knjiga Kmetijski stroji in orodja (1950) je prva strokovna knjiga v slovenščini, ki je podrobno obravnavala kmetijske stroje. Zelo pomemben je njegov prispevek pri oblikovanju slovenskega besednjaka iz kmetijskega strojništva, saj je sodeloval pri pripravi Splošnega tehniškega slovarja in slovarja Kmetijski stroji. Na pobudo Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš je večkrat pomagal pri končnem oblikovanju izrazov in razlag pred objavo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

Velike zasluge ima pri razvoju zadružništva na Dolu pri Hrastniku, organiziral je prvi Aktiv mladih zadružnikov v Trbovljah, pripravil več zanimivih strokovnih ekskurzij in tečajev. Bil je ustanovitelj Hortikulturnega društva zasavskih revirjev (1963). Nasprotoval je graditvi nižjega dimnika Termoelektrarne Trbovlje II ter zahteval odžvepljevanje dimnih plinov. Od leta 1933 je vodil hidrometeorološko postajo na Marnem, po preselitvi leta 1954 pa na Pleskem. Opravljal je fenološko in fitopatološko službo. Pomembno je njegovo delo sodnega cenilca.

Dela

Kako gojimo breskve, 1940 (prispevek T. Bantan)
A. Strojnik: Osnove fizike in tehnike, 1950 (prispevek: T. Bantan, T. Marolt)
Kmetijski stroji in orodje, 1950
Varujmo se nezgod pri kmetijskem delu, 1951
Priročnik za ugotavljanje vrednosti sadnih nasadov in posameznih sadnih dreves, 1965

Viri in literatura

Bantan, A. ml. Biografski in bibliografski podatki o Antonu Bantanu (tipkopis). Hrastnik, 1993.
Novak, M. Bantan, Tone. V: Enciklopedija Slovenije: 1. zvezek: A–Ca. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, str. 184.
Planinc, M. Deset velikih Hrastničanov: Anton Bantan. Hrastnik: letopis, 1999, Hrastnik: Občina, 1999, str. 56–57.

Avtor/-ica gesla: Ana Černuta Deželak, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
Datum prvega vnosa: 5. 3. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Ana Černuta Deželak. Anton (Tone) BANTAN. (1909-1971). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 25. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/anton-tone-bantan/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 24. 7. 2025

Jelka TRATNIK (por. Bakarčič)

20. april 1911–19. december 1973
Prva slovenska in jugoslovanska atletinja mednarodne veljave. Osvojila prvi medalji za jugoslovansko žensko atletiko.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Vilko GLIHA - SELAN

27. junij 1912–11. februar 1979
Slikal je dalmatinske pejsaže, tihožitja, ukvarjal se je tudi z grafiko (litografija, lesorez), plakati, ilustracijami in opremljanjem knjig.
Datum vnosa: 13. 11. 2020

Dušan MOŠKON

2. januar 1924–10. julij 2006
Dušan Moškon je bil najpomembnejši sooblikovalec urbane in arhitekturne podobe mesta Ormož.