Andrej CESAR

Andrej Cesar se je podobarstva in pozlatarstva izučil v eni od dveh znanih podobarskih delavnic, ki sta v prvi polovici 19. stoletja uspešno delovali na Frankolovem pri Vojniku, in sicer v delavnici Jerneja Rangusa oziroma Jožefa Brenka (tudi Wrenk), po domače Mastnaka. Ti delavnici sta se ukvarjali z rezbarsko obrtjo in slikarstvom ter sta vzgojili številne kakovostne rezbarje.

Po končanem vajeništvu se je Cesar dve leti izpopolnjeval v Gradcu. Leta 1853 se je naselil v Mozirju, kjer je kupil hišo nekdanje usnjarne. V delu pritličja je uredil delavnico s kabinetom za risanje načrtov. V Mozirju je ustvaril močno podobarsko središče, iz katerega so izhajala številna naročila za celotno območje Spodnje Štajerske in Koroške. Njegova dela se ohranjajo po vsej Savinjski dolini in širše po Šaleški dolini ter drugod po Sloveniji (Šmihel, Lepa Njiva, Rečica, Ljubno, Solčava, Vransko, Radmirje, Šoštanj, Gornji Grad, Tabor, Plešivec …). Andrejeva, kasneje pa sinova (Ivanova) delavnica je veljala za eno večjih delavnic v Sloveniji.

Umrl je v Zagrebu med izpolnjevanjem naročila, saj je delavnica delovala tudi na Hrvaškem. Imel je tri otroke. Hči Ivanka (Johanna) je bila pozlatarka, sin Matija mizar, sin Ivan Cesar (1864–1936) pa je prevzel očetovo delavnico.