Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Alojzij DROBEŽ

DROBEŽ Alojzij
Alojzij Drobež - Vir: Osebni arhiv Anice Čede

Foto galerija

Rojen:
21. april 1927, Trbovlje, Slovenija
Umrl:
9. september 1978, Šentjur, Slovenija
Variante imen:
Alojz Drobež; Lojze Drobež
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodil se je kot tretji od osmih otrok v skromni družini čevljarja in gospodinje. Starša sta bila skrbna in razgledana, vendar jima ni bilo dano, da bi se visoko izobrazila, zato sta dobro izobrazbo želela omogočiti svojim otrokom.

Lojze je rad telovadil in smučal ter je bil bister učenec. Že kot otrok si je želel postati duhovnik. Pri enajstih letih je odšel v Celje na klasično gimnazijo in prvič zapustil družino, na katero je bil zelo navezan. Nesrečen se je po dveh tednih vrnil domov, oče pa ga je poslal nazaj. V Celju je naredil dva letnika gimnazije, tretjega pa v Mariboru. Leta 1941 je šolanje prekinil in v domačem kraju pomagal župnijskemu upravitelju, junija leta 1944 pa je odšel v partizane in 9. maja 1945 vkorakal v osvobojeno Ljubljano. Bil je odlikovan za hrabrost. Po vojni je v obliki tečajev zelo uspešno dokončal gimnazijo. Profesorji so ga spodbujali za študij medicine in pod tem pogojem so ga tudi oprostili vojaščine. Kljub temu se je vpisal na ljubljansko teološko fakulteto.

Ko je bil v tretjem letniku, so ga pripadniki udbe odpeljali in ga brez obsodbe zaprli za eno leto. Zaprt v Tacnu in Litostroju je prestajal hude čase, kar je botrovalo njegovi kasnejši bolezni. Od konca vojne do leta 1951 so namreč v Sloveniji obstajale nekatere kazenske ustanove (zapori, kazensko-poboljševalni domovi ter koncentracijska in delovna taborišča za prestajanje kazni), ki so tipične za najtrše totalitarne režime in so v njih prevladovali politični zaporniki. Po izpustu je Alojzij Drobež nadaljeval študij. Prve svete maše (1951) ni smel opraviti v domačem kraju, ampak v ljubljanski stolnici, takoj zatem pa je moral tri mesece služiti vojaški rok v Pločah. Po vrnitvi je imel mašo v domačih Trbovljah.

Moral bi nastopiti v službo v Lučah v Zgornji Savinjski dolini, a so mu prepovedali. Ni smel maševati pred ljudmi, ampak sam z mežnarjem.

Šele leta 1953 je nastopil službeno mesto v Brestanici, čez eno leto pa v Brežicah, kjer je bil zelo priljubljen. Leta 1956 je kot kaplan nastopil službo v Šentjurju. Hudo je zbolel in iz Šentjurja so ga dvakrat hudo bolnega pripeljali domov v Trbovlje, vendar se je z močno voljo pozdravil in vrnil med farane, kjer se je dobro počutil. Leta 1967 je postal župnik.

Pisal je pesmi, vendar čas njegovega pesniškega ustvarjanja ni bil naklonjen javni predstavitvi.
Njegove odlike so bile pozitivna naravnanost, družbena angažiranost, osebna skromnost in požrtvovalnost. Faranom je lepšal dneve s prirojenim darom za humor. Mladini je pomagal pri učenju matematike in jezikov ter skrbel za ohranjanje cerkvene kulturne dediščine. Kljub svoji bolezni je obiskoval bolnike in pomagal ljudem v stiski.

Pokopan je v Šentjurju.

Dela

V svojih številnih pesmih je izpovedal ljubezen do domačega kraja, mame in Boga; v njih je bila ves čas prisotna tudi slutnja smrti. Med pesmimi sta med drugim dva sonetna venca. Zanimive so njegove hudomušne iskrice o Šentjurčanih, ki jih je pisal v dnevnik.

Nekaj njegovih pesmi je objavljenih v zborniku Z besedami 1: zbornik literarnih ustvarjalcev Šentjurja (Domači dom, Trbovlje, Moja mama, Mladost, Truden sem in Magistrale). 29. maja 1992 so v Knjižnici Šentjur pripravili literarni večer, ki so ga posvetili Alojziju Drobežu. V ta namen so uredili in izdali kratko zbirko njegove poezije z naslovom Večer pesmi: magistrale.

Nagrade

Bil je odlikovan za hrabrost v času 2. svetovne vojne.

Viri in literatura

Čede, A. Alojzij Drobež. V: Še zgodb!: 50 zgodb, ki so jih napisali Šentjurčani. Šentjur: Zveza kulturnih društev, 2022, str. 32–33.
Jazbinšek, A. Spomini. V: Z besedami [1]: zbornik literarnih ustvarjalcev Šentjurja. Šentjur: Literarno društvo, 1999, str 4–5.

Avtor/-ica gesla: Katja Kladnik Bevc, Knjižnica Šentjur
Datum prvega vnosa: 30. 12. 2022 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Katja Kladnik Bevc. Alojzij DROBEŽ. (1927-1978). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 1. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/alojzij-drobez/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Jernej STANTE

19. avgust 1900–20. december 1966
Slovenski pravnik, leposlovec in nosilec partizanske spomenice 1941
Datum vnosa: 23. 9. 2009

Slavko BERAVS

19. junij 1946–20. stoletje
Igral je tako za HK Jesenice in HK Olimpija. Z njima je osvojil več naslovov jugoslovanskega prvaka.
Datum vnosa: 12. 1. 2013

Anton - vnuk TOŽBAR

29. maj 1905–3. februar 1993
Anton Tožbar, vnuk Antona Tožbarja - Medveda, se je v letu 1925 izučil za vrtnarja v Padovi, po tem pa je bil šofer, pomočnik in kasneje sodelavec ...