Foto galerija
Rodil se je v Postojni, kjer je končal osnovno šolo in tudi maturiral. Leta 1958 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani končal študij kompozicije v razredu prof. Lucijana Marije Škerjanca. Kasneje se je izpopolnjeval v Rimu (Boris Porrena, 1958-59), v Parizu, Londonu (Peter Racin Fricker, 1960-61) in v Sieni na ustanovi Accademia Musicale Chigiana (Vito Frazzi in Francesco Lavagnino) ter Parizu. Od leta 1964 je predaval glasbenotehnične predmete na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Med leti 1970 in 2001 je predaval kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od leta 1981 kot redni profesor. Dobil je naziv zaslužnega profesorja.
Njegova glasba pogosto temelji na ekspresionističnem čustvovanju in se pogosto naslanja na slov. in mak. ljudsko motiviko. Na začetku ustvarjanja je zanj značilno tradicionalno, pretežno vokalno ustvarjanje, pozneje je komponiral v dvanajsttonski in serialni tehniki, pozneje tudi v aleatoriki. Njegov opus je izjemno bogat, saj sega od orkestralne glasbe, preko zborovske, scenske, komorne in solistične, vokalno-instrumentalne, instrumentalne, do filmske glasbe in priredb. Težišče njegovega ustvarjanja pa je v vokalni, komorni in orkestralni glasbi.
Poročen je bil s pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak, njun sin je Martin Srebotnjak, slovenski režiser.
Izbor del:
ORKESTRALNA GLASBA:
Koncert za harfo in orkester, 1971
Koncert za violino in orkester, 1971
Antifona, 1964
Kraška suita, 1964
Sinfonietta in due tempi, 1958
Glasba za godala, 1955, 1982
KOMORNA IN SOLISTIČNA GLASBA:
Variacije na temo Lucijana M. Škerjanca, za klavir, 1996
Variacije na temo Slavka Osterca, za klavir, 1990
Variacije na temo Marija Kogoja, za klavir, 1984
Dnevnik, za klavirski trio, 1972
Šest skladb, za fagot in klavir, 1963
SCENSKA GLASBA:
Trobenta in vrag, balet v enem dejanju, 1980
VOKALNO-INSTRUMENTALNA GLASBA:
Naivni Orfej, za mešani zbor in komorni ansambel, 1973
Micro songs, za glas in komorni ansambel, 1964
Requiem za talca, za mešani zbor, harfo, timpane in tam-tam, 1963
Mati, za glas in godala, 1955
VOKALNA IN ZBOROVSKA GLASBA:
Portret pesnika, za glas in klavir, 1993
Soneti, za glas in klavir, 1991
Zborovske pesmi na tekste Srečka Kosovela I-II, 1989, 1990
Ne, jaz nočem še umreti, 1951
FILMSKA GLASBA:
Praznovanje pomladi, 1978
Ne joči, Peter, 1964
Tistega lepega dne, 1962
Balada o trobenti in oblaku, 1961
Za svoje delo je prejel številne nagrade, med najpomembnejše sodijo: Zlata arena v Pulju (1964, 1974), nagrada Prešernovega sklada (1965), Prešernova nagrada za življenjsko delo(1999), Kozinova nagrada (2000) pa tudi Župančičeva nagrada za življenjsko delo (2005).
Križnar, F. Sto slovenskih skladateljev: sodobni glasbeni ustvarjalci. Ljubljana: Prešernova družba, 1997, str. 192-193.
Osebnosti: Veliki slovenski leksikon: od M do Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 1060.
Primorski slovenski biografski leksikon, 14. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1988, str. 431.
Morda vas zanimajo tudi
Emilija FON
Marjanca DAKSKOFLER SAVINŠEK
