Albin KJUDER

Po končani osnovni šoli se je vpisal na pripravnico in nemško klasično gimnazijo v Trstu. Po opravljeni maturi leta 1913 je vstopil v goriško centralno semenišče in tu dokončal prva dva letnika. Zaradi bližine bojišč, ki so nastala po vstopu Italije v prvo svetovno vojno, se je goriško semenišče preselilo v cistercijanski samostan v Stično na Dolenjskem. Tako je Kjuder končal bogoslovje v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 24. junija 1916. Novo mašo pa je imel 2. julija 1916 v Barkovljah pri Trstu. Svojo prvo službo je začel kot kaplan pri stricu Antonu Kjudru v Barkovljah, nato pa pri Starem sv. Antonu v Trstu. Istočasno je opravljal tudi službo notarja na škofijskem ordinariatu in kaplana v glavni tržaški bolnišnici Regina Elena. 7. maja 1924 je bil imenovan za župnika in dekana v Tomaju, kjer je ostal vse do svoje smrti, jeseni leta 1955 pa še za prelata, dobil pa je tudi vse škofovske pravice. Novembra 1955 je bil slovesno ustoličen v koprski stolnici. 12. julija 1961 ga je papež Janez XXIII. imenoval za apostolskega administratorja slovenskega dela tržaško-koprske škofije in slovenskega dela reške škofije. Leto kasneje je postal narodni voditelj Apostolske zveze. Bil je zaveden Slovenec, narodni buditelj, govorec, glasbeno nadarjen, dober organizator. V Tomaju je osnoval cerkveni pevski zbor. V času fašizma je nudil zavetje slovenskim dijakom in akademikom, ki so pod njegovim okriljem razmnoževali ilegalna dijaška glasila. Ob strani je bil pesniku Srečku Kosovelu, ko je umiral v Tomaju.
Skrbel je za bogato knjižnico, ki jo je še pomnožil z svojimi lastnimi knjigami. Da bi knjige obvaroval pred fašistično zaplembo je organiziral kroženje knjig po številnih kraških vaseh. Ohranile so se številne njegove pridige, premišljevanja, duhovne vaje, okrožnice, pregovori, statistike, priložnostne pesmice itd. Mnogo gradiva je ostalo neobjavljenega v župnišču (župnjiska Kronika, Zgodovina Tomaja in okolice …).