ZUPANČIČ, Dalibor

Slikar, literat, glasbenik. Rojen v Celju, kasneje se je s staršema preselil na družinsko posestvo v Šmarjeto pri Celju. Sprva je obiskoval II. osnovno šolo, kasneje OŠ Hudinja in nato gimnazijo v Celju. Zlasti v gimnazijskih letih se je veliko in uspešno ukvarjal s košarko in pod vodstvom trenerja Čepina znatno prispeval k »zvezdnemu« obdobju celjske košarke.

Po maturi se je usmeril k likovnemu študiju; sprva na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kasneje v Mariboru. Bil je študent uveljavljenih likovnih osebnosti (Andreja Ujčiča, Maksa Kavčiča, Lajčija Pandurja st., Vlaste Tihec itd.), znal je sicer izpolnjevati predpisane akademske zahteve, vendar je po duši ostajal iskalec in zato samotar, ki služi le svojemu notranjemu izrazu in navdihu, ki ga zna materializirati. Že njegova zgodnja dela so kazala veliko stopnjo angažiranosti za vprašanja sodobnega sveta ter za vlogo posameznika in umetnosti v njem. Vztrajanje v tej poziciji in izpostavljeno samospraševanje je seveda izključevalo sleherni akademizem ali vključevanje v kakšne skupinske likovne trende.

Po več kot desetletnem statusu svobodnega umetnika se je začel ukvarjati s fenomenom duševne bolezni, opravil specializacijo iz art terapije na Nizozemskem in se zaposlil kot terapevt v psihiatrični bolnišnici Vojnik. Pri svojem delu uporablja svoje izkušnje likovnega, glasbenega in literarnega ustvarjalca.

Njegovo človeško in ustvarjalsko pozicijo posrečeno ilustrira njegova lastna misel: »Zame pravijo, da sem lokalna legenda in hkrati tudi, da sem globalni anonimus. Kdo sem pravzaprav? In ali to pomeni, da sem kot umetnik propadla eksistenca, če prirejam razstave na stranišču nekega lokala ali pa ob podrtju nekega kultnega zbirališča? Ali če celo poletje ustvarjam svoj avtoportret minljivosti v galeriji in če celo razstavim strip, ki sva ga naredila skupaj z enim izmed mojih pacientov?«
Svoje oblikovanje oz. likovne in filozofske izraze je prirejal na vrednostno zelo različnih krajih: od likovne galerije do kamnoloma – n. pr. leta 2005 v kamnolomu Pečovnik pod naslovom Psevdomontaža »Eksekucija Josefa K. za dobrobit potrošniške dresure«.

Razstava Introspektiva Zz leta 2006 v Galeriji sodobne umetnosti v Celju je predstavila izbor njegovega dela med letoma 1970 in 2006, v spremnem katalogu pa je avtor izčrpno spregovoril o razsežnostih svojega ustvarjanja.

V vidni in slušni spomin se je zapisal kot knjižni ilustrator s prepoznavnim slogom, satirik in karikaturist, pa tudi kot glasbenik in pisec tekstov (Bori & The Young Ones: Kralji vina in kopriv, zgoščenka, 1998), v duhovno topografijo mesta ob Savinji pa s svojo neformalno človeško in ustvarjalsko držo.