ZOREC, Branko

Umetniškemu ustvarjanju se je posvečal že v času obiskovanja Osnovne šole Breg na Ptuju. Zanimala ga je predvsem risba kot osnova vsake likovne zamisli in obdelava različnih materialov. Tako se je po končani srednji ekonomski šoli na Ptuju leta 1972 vpisal na študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Študija mu zaradi bolezni ni uspelo dokončati, zato se je leta 1975 vrnil na Ptuj in se posvetil kiparjenju.

Ustvarjal je malo plastiko, predvsem v žgani glini – terakoti. K tej tehniki ustvarjanja ga je privedel tudi njegov način življenja. Zaradi slabih materialnih možnosti mu je namreč dom nudila družina znanega ptujskega lončarja Andreja Hernja. V lončarski delavnici mojstra Hernja je tako dobival glino, imel svoj prostor za kiparjenje ter na voljo peč za žganje kipcev. Njegov opus, ki ga je ustvaril v manj kot petindvajsetih letih, šteje več kot tisoč primerkov kipcev, reliefov in keramik. Njegova dela predstavljajo figure kmetov, kurentov, lukaric, Romov itd. Ob kiparjenju v glini je občasno ustvarjal tudi v kamnu. Njegovo najbolj znano tovrstno delo predstavlja skulptura memorialnega značaja – spomenik leta 1942 padlim pripadnikom Lackove čete v Mostjeh. Prav tako je avtor dveh javnih spomenikov na Ptuju: na Raičevi cesti pred nekdanjo kovinarsko šolo in na Novem trgu.

S svojimi kiparskimi deli se je predstavil na več razstavah, v večini na Ptuju pa tudi v drugih slovenskih krajih (Slovenska Bistrica, Ljubljana itd.). Že kot dijak je leta 1969 razstavljal v ptujskem razstavnem paviljonu Dušana Kvedra. Leta 1984 je na Ptuju, na razstavi posvečeni Romom, predstavil ciklus petnajstih skulptur. V letu 1994, ko je pri dvainštiridesetih letih umrl za posledicami bolezni, so v Miheličevi galeriji na Ptuju pripravili njegovo posthumno retrospektivno razstavo.