Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Zmago JERAJ

Zmago Jeraj, fotografija, (vir: https://galerija-zula.si/umetniki/zmago-jeraj/)
Zmago Jeraj (vir: https://galerija-zula.si/umetniki/zmago-jeraj/ 23.6.2025)

Galleria fotografica

Nato:
9. November 1937, Ljubljana
Morto:
28. March 2015, Ptuj
Variante dei nomi:
Zmagoslav Jeraj
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Bil je eden najpomembnejših slovenskih vizualnih umetnikov druge polovice 20. stoletja. Njegov ustvarjalni opus je obsegal slikarstvo, risbo, grafiko, fotografijo, scenografijo, ilustracijo, kiparstvo ter oblikovanje tiskovin in knjig. Bil je tudi predan pedagog, ki je s svojim znanjem in občutkom za likovno govorico zaznamoval številne generacije mladih ustvarjalcev.
Rodil se je v Ljubljani. Likovno pot je začel leta 1955 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer se je izpopolnjeval pod mentorstvom priznanega profesorja Gabrijela Stupice. Študij je nadaljeval in zaključil v Beogradu pri Zori Petrović. Leta 1969 se je izpopolnjeval v grafiki na Hornsey College of Art v Londonu, leta 1971 pa je dodatno študijsko pot nadaljeval na Poljskem in v Sovjetski zvezi, kjer se je posvečal raziskovanju poljske in ruske umetnosti, proučeval je starorusko slikarstvo in predvsem poljski plakat ter sodobno grafiko.
Od leta 1962 je živel in ustvarjal v Mariboru. Tam je dolgo deloval kot likovni pedagog, najprej na osnovni šoli Bojana Ilicha, nato na Pedagoški gimnaziji / III. gimnaziji. Bil je tudi izredni profesor slikarstva in risbe na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V Mariboru je bil aktiven član tamkajšnjega umetniškega kroga, soustvarjal je kulturno življenje ter oblikoval podobe številnih knjig, revij (Dialogi), gledaliških predstav (SNG Maribor, SNG Celje) in razstav. Pisal je tudi likovne kritike in eseje o umetnosti. Bil je priznan fotograf, član znamenitega mariborskega kroga in pobudnik njihove prelomne razstave v Zagrebu leta 1971, ki je zaznamovala jugoslovansko fotografijo.
Jerajeva umetniška govorica je subtilna, premišljena in pogosto introspektivna. V njegovih delih je mogoče prepoznati motive izoliranih notranjih prostorov, tišino urbanih krajinskih vedut in premišljene svetlobne prehode, ki ustvarjajo občutek odtujenosti, a tudi čiste estetske harmonije. S svojimi slikami, risbami in fotografijami je raziskoval razmerje med prostorom, svetlobo in odsotnostjo človeka, pri čemer se je vedno znova vračal k motivom praznih interierjev, arhitekturnih detajlov in simbolike prehodov – stopnišč, oken, vrat.
Za svoje delo je prejel številne nagrade, tudi vse najpomembnejše slovenske na področju kulture in likovne umetnosti. Med njimi leta 1991 Jakopičevo nagrado za dosežke na likovno-vizualnem področju, leta 2008 Glazerjevo in leta 2009 Prešernovo nagrado, obe za življenjsko delo.  Njegova dela so vključena v zbirke številnih slovenskih muzejev in galerij, razstavljal je tako doma kot v tujini.
Zmago Jeraj je umrl na Ptuju. Za seboj je pustil bogat umetniški opus, ki ga odlikujejo izjemna likovna občutljivost, premišljenost in raziskovalni duh, ter trajen vpliv na sodobno slovensko umetnost.

Opere

Očalar (Kolekcija E II-11/59), 1966, Umetnostna galerija Maribor
Mrhovina (Kolekcija E II-7/65), 1966, Umetnostna galerija Maribor
Hrbet, 1966, Umetnostna galerija Maribor
Nož, 1967, Umetnostna galerija Maribor
Brez naslova, 1967, Umetnostna galerija Maribor
Delavec (Kolekcija E II-3/64), 1968, Umetnostna galerija Maribor
Mrtvec (Kolekcija E II-4/63), 1968, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
xxx 1970, 1970, Obalne galerije Piran
Brez naslova, 1970, Moderna galerija, Ljubljana
Okno z roko (Kolekcija E II-1/50), 1970, Umetnostna galerija Maribor
Ograja, 1970, Umetnostna galerija Maribor
Akt z žarnico (Kolekcija E II-4/61), 1971,  Umetnostna galerija Maribor
Gore, 1971, Gorenjski muzej Kranj
Brez naslova, 1973,  Moderna galerija, Ljubljana
Wagon, 1980, Obalne galerije Piran
Brez naslova, 1986, Moderna galerija, Ljubljana
Brez naslova, 1986, Obalne galerije Piran
Brez naslova, 1988, Umetnostna galerija Maribor
Kriška zvezda, 1994, Pilonova galerija Ajdovščina
Rudi Šeligo, 1995
Brez naslova, 2001, Umetnostna galerija Maribor
Brez naslova, 2004
Brez naslova, 2009

Premi

Srebrna medalja Janeza Puharja Fotokino zveze Slovenije za posamezno fotografijo in fotografsko kolekcijo, 1966
Zlata medalja za slikarstvo na 4. Intart v Celovcu, 1971
Nagrada Zlata ptica 72 za slikarstvo, 1973
Nagrada Prešernovega sklada, 1985
Medalja Vermeil 87 za fotografijo na mednarodnem likovnem salonu Académie internationale de Lutèce v Parizu, 1988
Grand prix na razstavi ilustracij 32. Zlato pero Beograda ’90, 1990
Glazerjeva listina, 1990
Jakopičeva nagrada, 1991
Rembrandtov cekin, 1993
Bronasta medalja Société Académique Art-Science-Lettres v Parizu, 1998
Priznanje Vitez mednarodnega akademskega reda Grecci Marino v Verbanu v Italiji, 2002
Glazerjeva nagrada za življenjsko delo, 2008
Prešernova nagrada za življenjsko delo, 2009

 

 

 

Fonti e letteratura

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 413
Petindvajset let Glazerjevih nagrad, Maribor: Umetniški kabinet P. Premzl, 2011, str. 188.

Autore/autrice della voce: Ana Dolinšek, Mariborska knjižnica
Data del primo inserimento: 24. 6. 2025 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Ana Dolinšek. Zmago JERAJ. (1937-2015). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 16. 7. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/zmago-jeraj/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 19. 1. 2016

Frančišek JERANT

Frančišek Jerant je župnik. Poznamo ga kot pisatelja, motorista in ljubitelja živali.
Data di inserimento: 10. 10. 2012

Andrej, plemeniti Sočebran KOMEL

3. October 1829–12. November 1892
Slovenski vojaški častnik in pisec, avtor priročnikov o vojaštvu; bil je povzdignjen v plemiča
Data di inserimento: 19. 3. 2014

Ivan GROHAR

15. June 1867–19. April 1911
Slovenski slikar, poleg Riharda Jakopiča najpomembnejši med slovenskimi impresionisti. Spada v sam vrh slovenske likovne umetnosti 20. stoletja.