WACHTL, Johann

Rojen je bil v Gradcu in je že pri petnajstih letih postal znan zaradi svojega miniaturnega slikarstva. Leta 1801 je vstopil na akademijo, izstopil še istega leta, se ponovno vključil leta 1806 in leta 1816 dobil spričevalo, da jo je obiskoval. Med drugim je bil tudi učenec F. Fügerja (1751–1818), takrat najbolj znanega dunajskega miniaturista.

Po šolanju se je 10. julija 1808 poročil v Št. Pavlu (Preboldu v Savinjski dolini) z Marijo, hčerko celjskega usnjarja Franca Herzoga in bil istega leta vpisan v knjigo meščanov kot »miniatur Mahler u. Künstler«. Wachtl je bil krajši čas tudi lastnik hiše v nekdanji Novi ulici (Neugasse), kar je kazalo na njegovo dobro premoženjsko stanje, potem pa se je preselil v Gradec; domnevno po očetovi smrti leta 1812.

Njegov slikarski opus kaže, da se ni ukvarjal le z miniaturo, ampak je posegal tudi po vedutni, portretni in religiozni motiviki. Tako je k znani Kaiserjevi suiti, ki je prinašala vedute štajerskih gradov, trgov in mest ter nastajala med letoma 1824 in 1833, prispeval 26 vedut. Med njimi jih je 12 povezanih z območjem nekdanjega celjskega okrožja.

Najmočnejše področje njegovega ustvarjanja je bilo portretno slikarstvo, ki je v 19. stoletju doživljalo močan razcvet in slikarjem ponujalo dobre možnosti zaslužka. Zaradi slovesa so bili njegovi naročniki ugledne osebnosti, posebej je znanih njegovih pet miniatur, ki jih je leta 1816 naslikal za družino Attems. To je že obdobje njegovega zrelega mojststva, ki ga zaznamujejo odlično tehnično znanje, ostra risba, tanek nanos barv in močna individualizacija portretiranih oseb.

Religiozna motivika je pri njem sicer zastopana, pomeni pa manj pomembno področje njegovega opusa; znane so le tri njegove svetniške upodobitve.

Slogovno lahko njegovo delo uvrščamo med klasicizem in romantiko, religiozni motivi pa so izraz baročne dediščine.

Wachtl spada med najkvalitetnejše slikarje Štajerske v prvi polovici 19. stoletja, velja pa tudi za najboljšega graškega portretista 20. in 30. let 19. stoletja.