KOBAL, Josip

Kobala, kmečkega sina s Ponikev na Šentviški planoti, so starši že zgodaj poslali v uk k stricu P. Kobalu, dekanu v Šempetru pri Gorici. Prva leta se je šolal in bival pri njem, zadnja štiri leta, ko je obiskoval goriško gimnazijo, pa je stanoval v malem semenišču v Gorici. Ta čas, ko ga je že pestila neozdravljiva bolezen, je posvetil predvsem šoli in učenju. Poleg osnovnih šolskih predmetov se je intenzivno učil še hrvaškega, češkega, poljskega in ruskega jezika, poskusil pa se je tudi v pisanju pesmi in drugih krajših literarnih del. Za časa življenja so bila pod psevdonimoma S. Radovanov in J. Zgodnjik objavljena tri njegova dela (pesmi Po nevihti in Zašlo je solnce tudi meni ter povest V Dragi), tri pesmi pa so bile v spominskem podlistku časopisa Soča objavljene po njegovi smrti. Komaj osemnajstleten je Kobal umrl doma na Ponikvah, kamor se je vrnil zaradi hitro napredujoče bolezni, ki je niso uspeli pozdraviti. Večina njegovih del je ostala neobjavljenih, edina vest o obetajoči literarni karieri in ustvarjalnem potencialu, ki ga je pokazal v svojem kratkem življenju, pa je bila objavljena v časopisu Soča par mesecev po njegovi smrti.