VIDOVIČ, Martin

Rodil se je kot Stanislav materi Luciji, rojeni Predikaka, in očetu Francu. Otroštvo je preživljal skupaj s staršema in sorojenci v Lancovi vasi. Potem ko je končal osnovno šolo na Selih, se je leta 1941 vpisal na ptujsko gimnazijo, jo obiskoval med drugo svetovno vojno in leta 1945 maturiral. Istega leta je vstopil v semenišče na Ptuju. Enoletni noviciat (1947–1948) je s prvimi zaobljubami opravil v Zagrebu, kjer je tudi študiral teologijo in januarja 1952 naredil še slovesne zaobljube. Junija 1953 je bil v zagrebški stolnici posvečen za duhovnika ter imel v začetku naslednjega meseca novo mašo na Vidmu pri Ptuju.

Po odsluženem dveletnem vojaškem roku (1954–1956) v Vršcu je bil imenovan za kaplana v župniji sv. Petra in Pavla na Ptuju, kjer je bil v letih 1965–1968 župnik vikar, od leta 1965 pa še gvardijan ptujskega minoritskega samostana. Sledilo je triletno delovanje v Sostrem pri Ljubljani, kjer je kot magister bogoslovcev nudil duhovno podporo ponovincem, opravljal funkcijo župnika in gvardijana. V tem času je bil tudi upravitelj župnije Sostro in soupravitelj župnije v Javoru. Leta 1971 je bil ob ustanovitvi slovenske provincialne kustodije imenovan za provincialnega kustosa. Potem ko je bila leta 1972 s strani minoritskega generalnega kapitlja ustanovljena nova slovenska minoritska provinca sv. Jožefa s sedežem na Ptuju, je bil kot prvi izvoljen za provinciala. Na tej odgovorni funkciji je ostal do leta 1978. V letih 1983–1992 pa je deloval kot namestnik tedanjega provinciala.

Leta 1978 je bil poslan za župnika v graško župnijo Mariahilf (Marija Pomagaj), kjer je bil tudi več let gvardijan (1978–1983, 1986–1989, 1991–2002). Ne samo da je skrbel za duhovno oskrbo več kot 5000 vernikov, pri čemer se je v veliki meri posvečal tamkaj živečim Slovencem in Hrvatom, ampak je tudi organiziral dušnopastirsko delo z bolniki v bolnišnici Usmiljenih bratov. Že naslednje leto po prihodu v Gradec je podal pobudo za notranjo prenovo župnijske cerkve. S pomočjo donacij so kupili nove orgle in prenovili zakristijo. Zraven tega je poskrbel, da je priznani umetnik Friedrich Steiner rešil pred propadom dragoceno štukaturo ter izdelal novo v provincialni sobi. Notranji prenovi je leta 1987 sledila tudi zunanja obnova, s čimer je graška mestna silhueta na novo zasijala.

Njegovo delo pa ni ostalo neopaženo. Škof msgr. Johann Weber ga je sprva imenoval za duhovnega nato pa še za konzistorijalnega svetnika. S strani deželnega glavarja je prejel zlato značko dežele Štajerske. Leta 1989 mu je mestna občina Gradec podelila zlato značko mesta, potem pa mu je leta 2004 občinski svet podelil naziv meščan mesta Gradec (Bürger der Stadt Graz).

Po vrnitvi na Ptuj, leta 2006, je bil junija izvoljen za gvardijana samostana sv. Petra in Pavla in septembra imenovan za župnika sodelavca v župniji sv. Petra in Pavla, kjer se je posvečal tako sobratom kot vernikom.

Umrl in pokopan je na Ptuju.