R. 14. okt. 1895 v Ljubljani, u. 12. apr. 1992 prav tam. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani, bil med prvo svetovno vojno v ruskem ujetništvu, po vrnitvi študiral v Pragi, na Dunaju in v Ljubljani ter l. 1928 diplomiral in se posvetil književnemu delu. Od l. 1934 je bil dramaturg v ljubljanski Drami, sourednik revije Sodobnost in bil l. 1941 med ustanovitelji OF. L. 1942 je odšel v partizane in opravljal vidne politične funkcije. Po vojni je bil predsednik prezidija LRS, od l. 1952 do 1976 predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti in častni doktor ljubljanske univerze. Njegovo delo je zelo obsežno in obsega kritike – poleg Levstika velja za najboljšega slovenskega kritika, eseje, prevode iz ruščine, nemščine, francoščine in angleščine. Zanimivo je, da je večji del njegovih knjig izšel v drugi polovici njegovega življenja. Svojevrstno je tudi njegovo memoarsko delo Obrazi.
- ES 14, str. 230-231 – s sliko (podatek, da je u. 11. apr. 1992).
- M. Mušič: Novomeška pomlad 1974, str. [151] – slika.
- SBL 13. zv., str. 444-451.
