Vida TAUFER

Osnovno šolo je obiskovala v Zagorju ob Savi, 3.–6. razred liceja pa v Ljubljani, nato je zbolela in odšla na učiteljišče v Maribor, kjer je leta 1923 maturirala. Poučevala je v raznih krajih po Sloveniji, v Zagorju (1923–1928) in Stični (1928–1944). Med vojno je delala in živela v Stični, dokler se ni preselila v Ljubljano k sestri Niki.
Po vojni se je zaposlila na kulturnem oddelku Ministrstva za prosveto v Ljubljani, stanovala pa je skupaj s pesnico Lily Novy.

Pesnikovati je začela v srednji šoli in objavljala v Preporodu, Kresu, Treh labodih, Domu in svetu in Ljubljanskem zvonu ter l. 1938 izdala zbirko Veje v vetru. Po vojni sta izšli zbirki Izbrani listi in Svetli sadovi.

Pisala je poezijo za odrasle in mladino. Njena lirika je izrazito intimna in izpovedna, označujejo jo duhovnost, religioznost ter veliko hrepenenje po ljubezni. V njenih pesmih prevladujejo sanjske podobe in metafore hrepenenja. Pesnica rada primerja bolečino in radost ter upanje in nevero.

Njene pesmi so prevedene v češčino, slovaščino, angleščino in italijanščino. Pred vojno je veljala za našo najboljšo pesnico poleg Vide Jerajeve in Lili Novy.