VELIKONJA roj. Gruden, Marija

Rodila se je v Plužnjah pri Cerknem, drugo svetovno vojno pa je preživela pri starih starših v Pečniku na Ledinski planoti nad Idrijo. Po vojni je obiskovala osnovno šolo v Ledinah, nižjo gimnazijo v Idriji, učiteljišče v Tolminu in Ljubljani. Šolanje je končala leta 1957. Prvo leto je poučevala na Vojskem, naslednji dve leti v Ledinah nad Idrijo. Da bi lahko nadaljevala študij, se je zaposlila bliže Ljubljani, v Poljanah nad Škofjo Loko, in se kot izredna študentka vpisala na študij slavistike na Filozofski fakulteti. Leta 1964 se je zaposlila v osnovni šoli v Trebnjem kot učiteljica slovenščine, krajši čas je bila tudi ravnateljica šole.

Na Zavodu RS za šolstvo v Ljubljani je od leta 1974 delovala v oddelku za izobraževanje odraslih, njeno strokovno področje je bilo izobraževanje odraslih in izobraževanje pedagoških delavcev. Izredno je na Filozofski fakulteti študirala pedagogiko in andragogiko ter diplomirala leta 1979. Leta 1983 zaključila magistrski študij. Njeno raziskovalno delo na temo strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev se je odražalo tudi v praksi. V dvajsetih letih dela na zavodu je sedemnajst let urejala revijo Vzgoja in izobraževanje, kot svetovalka direktorja pa je med drugim vodila oddelka za izobraževanje odraslih in za izobraževanje pedagoških delavcev. Od leta 1986 je ob podpori vodstva zavoda (Srečo Zakrajšek) in Ministrstva za šolstvo in šport (Peter Vencelj, Slavko Gaber) razvijala program izobraževanja ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov. Jeseni leta 1991/92 se je uradno začela Šola za ravnatelje, vodila jo je prva tri leta. Šola še vedno deluje.

Po letu 1992 je na Andragoškem centru Slovenije sodelovala pri izpeljavi različnih študij in raziskav. Ob prenovi šolskih programov je vodila skupino, ki je oblikovala program osnovne šole za odrasle, predavala je učiteljem osnovnih in srednjih šol, ki so poučevali odrasle in napisala nekaj priročnikov. Obsežen je tudi seznam njenih strokovnih člankov v revijah Vzgoja in izobraževanje, Sodobna pedagogika in Šolski razgledi, ter v zbornikih posvetovanj pedagogov in andragogov, zlasti na teme strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev, izobraževanja vodstvenega kadra v vzgojno-izobraževalnih organizacijah in izobraževanja odraslih.

Po upokojitvi je z mladimi sodelavci v Ledinah obudila spomin na domačega pesnika Antona Žaklja-Rodoljuba Ledinskega, Prešernovega sodobnika. Leta 2022 je pri idrijski založbi Bogataj izšla zbirka njegovih pesmi, ki jih je zbrala in uredila (sourednica ddr. Marija Stanonik) v sodelovanju s člani Kulturnega društva Rodoljub Ledinski. Društvo je obogatilo Ledinsko planoto s številnimi kulturnimi dejavnostmi in prireditvami.