VANDOT, Josip

Med leti 1891-96 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju. Med leti 1896-1905 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Ker pri hiši ni bilo dovolj denarja, se je moral odpovedati študiju medicine. Zaposlen je bil pri železnici, najprej v Št. Vidu na Glini. Od tod se je, zaradi narodnostnega zapostavljanja, kmalu vrnil v Kranjsko goro, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom in pastirstvom. Kasneje se je zaposlil na južni železnici. Služboval je v Litiji, Postojni in Trstu. Leta 1914 je odšel v Gradec. Še pred letom 1918 se je vrnil v Trst. Po italijanski zasedbi Primorske se je preselil v Jugoslavijo. Kot železničar je delal v Sisku, Radencih in Pragerskem. Leta 1923 se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil in se posvetil samo pisateljevanju.

Med leti 1924-39 je živel v Ljubljani, v letih 1939-40 v Slovenski Bistrici, leta 1940 pa se je preselil v Maribor. Med drugo vojno so ga Nemci aretirali in zaprli. Odvzeli so mu vse imetje, bogato knjižnico pa so mu požgali. Junija leta 1941 je bil izseljen v Slavonsko Požego, Brčko in Turbe pri Travniku. Nato se je naselil v Slavonskem brodu, kasneje pa se je preselil v Trnjansko kuto. Umrl je 11. julija 1944 med bombardiranjem vasi Trnjanska kuta pri Slavonskem Brodu (HRV).

Leta 1967 so mu na rostni hiši v Kranjski gori odkrili spominsko ploščo. Pisal je pesmi in prozo. Motive za svoja dela je črpal iz ljudskega izročila in planinskega sveta. Objavljal je v mladinskih listih Zvonček, Vrtec in Angelček ter v Zabavni knjižnici, Edinosti, Vestniku Mariborskega okrožja, Domu in svetu ter Jutru. Domači publiki se je priljubil predvsem z zgodbami o Kekcu, ki so bile, razen prve knjige Kekec iz naših gora, vse objavljene posmrtno.