Tone ŽNIDARIČ

Tone Žnidarič je izhajal iz revne družine. Osnovno šolo je začel obiskovati v Destrniku, kot šestošolec pa se je leta 1926 prepisal na osnovno šolo na Ptuj, saj se je družina preselila. V šolskem letu 1926/1927 se je vpisal v 1. razred Državne realne gimnazije na Ptuju. Tam je prišel v stik z marksisti in se vključil v politično dejavnost. Na gimnaziji je delal v literarnem krožku, ki je izdajal revijo Rast. Leta 1933 so ga zaradi komunistične dejavnosti zaprli in bil je obsojen na leto dni zapora. Po vrnitvi se je preživljal s priložnostnimi deli, nato pa je leta 1936 odšel na šolanje v Sovjetsko zvezo. Marca 1937 se je odšel bojevat v Španijo, kjer je še isto leto opravljal zahtevne naloge. Postal je komandir Cankarjeve čete, komandir čete v bataljonih Matije Gubca in Djure Djakovića ter bil leta 1938 kot kapetan imenovan za komandanta bataljona v mednarodni brigadi. Veljal je za hrabrega, politično in vojaško sposobnega španskega borca, ki je bil drugim za vzor. Po umiku čez Pireneje je bil v enem izmed taborišč, nato se je pa prijavil za delo v Nemčiji. Avgusta 1941 je od tam pobegnil in prišel v Zagreb, od koder so ga napotili v Ljubljano. Sodeloval je v narodnoosvobodilnem boju na Štajerskem (od 1941). Od leta 1944 je bil namestnik komandanta 12. in komandant 15. brigade ter načelnik štaba 18. divizije. Dosegel je čin podpolkovnika in bil svetovalec v glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredih Slovenije. 7. novembra 1944 je bil pri preizkušanju minometa hudo ranjen.

Umrl je v bolnišnici v Dučićih. Po njem se je imenovana osnovna šola na Ptuju.