Tivadar SZÉCHENYI ST.

Grof Sárvárja in Felsővidéka, kraljev tajni svetovalec, veleposestnik, podpredsednik družbe Južne železnice, častni predsednik Prekmurske hranilnice / Muravidéki Takarékpénztár in več let državni poslanec okrožja Murska Sobora se je rodil huzarskemu polkovniku in kraljevemu tajnemu svetniku grofu Pálu Széchenyiju in grofici Emilii Zich Ferraris. Že mlad je začel z vojaško kariero, vendar je to službo opustil s činom huzarskega majorja. Konec 70-ih let 19. stol. je kupil posest Nádasdyjev pri Gradu na Goričkem in tja prišel gospodarit. Poročil se je z grofico Jenny Erdődy; v zakonu se jima je rodil sin Teodor ml. Grof je bil razsvetljen človek in privrženec demokratičnega liberalizma. V parlamentu je štirikrat zastopal okrožje Murska Sobota.
Prva njegova velika stvaritev je bila splošna bolnišnica v Murski Soboti. Njeno osnovo je predstavljal denar, ki so ga zbrali od denarnih kazni še v Bachovem obdobju. Ko je Železna županija izvedela, da ima Murska Sobota 70.000 kron premoženja, si je ta znesek želela prisvojiti. Vodilni ljudje okraja pa so želeli graditi bolnišnico; energično posredovanje grofa Széchenyija je pripomoglo, da se je županija temu denarju odrekla in so lahko začeli z gradnjo.
Murskosoboški izobraženci so za učinkovitejšo madžarizacijo na društveni osnovi leta 1888 ustanovili otroški vrtec. Zaradi finančnih težav je začetno rodoljubno navdušenje kmalu splahnelo in grof Széchenyi je potem vrtec vzdrževal na lastne stroške vse do podržavljenja. Javnih cest je bilo v okraju komaj kaj. Na Széchenyijevo pobudo je županija dala zgraditi ceste: Šalovci – Gornji Petrovci – Vidonci, Černelavci – Bodonci – Gornja Lendava (danes Grad na Goričkem) in Pertoča – Gornja Lendava, kjer je tudi osebno vodil dela. Precej je naredil za okrajno železnico. Ob zakoličenju trase Murska Sobota – Gyanafalva (danes Jennersdorf) je k stroškom prispeval 16.000 kron, vendar ta proga ni bila realizirana. Za železnico Murska Sobota – Körmend, pridobljeno leta 1907, pa se je sploh treba zahvaliti njemu. Županija je za železnico izglasovala 360.000 kron in brez tega zneska bi bila gradnja nemogoča. Széchenyi je osebno odpotoval v Budimpešto in dosegel, da je minister gradnjo odobril.Na področju kmetijstva je Széchenyi v okraju udomačil vrsto goveda pinzgau, ki je bilo primerno za gričevnate predele. Gospodarjem je brez plačila dajal na voljo drage plemenske živali. Bil je znan po svoji dobrodelnosti in je s prispevkom 6.000 kron postavil temelje murskosoboškemu občestvu augsburške evangeličanske veroizpovedi. Za zvon katoliške cerkve v Murski Soboti je prispeval 2.000 kron. Podpiral je okrajna gasilska društva, pomagal je revežem in tistim, ki so jim ogenj ali toča uničili premoženje. Iz javnega življenja se je umaknil leta 1905. Aktiven je postal spet leta 1910 ob organiziranju delavske stranke. To njegovo udejstvovanje je zaradi bolezni trajalo le kratek čas. Zadnja njegova pomembna vloga je bila pri ustanavljanju Prekmurske hranilnice, kjer je postal delničar s 50.000 kronami. Predsedniško mesto v hranilnici je odklonil, so ga pa izbrali za častnega predsednika. Pokopan je na pokopališču pri Gradu na Goričkem.