Štefan KÜHAR

Štefan Kühar se je rodil nedaleč od Murske Sobote. Po opravljenih štirih razredih takratne meščanske šole se je odločil, da nadaljnje šolanje opusti in se posveti kmetovanju na domači kmetiji. Kot napreden kmet je kmalu prišel v stik z drugimi pomembnimi ljudmi v pokrajini in se dejavno vključil v lokalno politiko. Sprva znotraj leta 1920 ustanovljene Domače gospodarske stranke (Vérsztvene pártaje), nekaj let kasneje (1923) pa Združene prekmurske stranke (Vjedinjene Prekmörske Sztranke). Skupaj z drugimi večjimi prekmurskimi kmetovalci je poskušal izboljšati težke razmere, ki so vladale v kmetijstvu po 1. svetovni vojni, ko se je v 20. letih začela obsežna agrarna reforma razlastitve velikih fevdalnih posesti in delitev njihove zemlje med manjše kmete. V ta namen je leta 1922 ustanovil tednik Mörszka krajina: Vérsztveni, politicsni i kulturni tjédnik, ki je izhajal redno vsak teden do 1. maja 1927.
Mörszka krajina je bila pisana v domačem prekmurskem narečju, deloma pa tudi v madžarščini. Časopis se je ukvarjal z gospodarskimi in političnimi temami. V njem so različni avtorji objavljali svoja mnenja o izboljšanju težkih socialnih razmer. Poleg omenjenih osrednjih tem so bili objavljeni še različni podlistki in druge novice, znatni del časnika pa so zasedale razne  objave o prodajah in odkupih zemlje ter drugega blaga.

Kühar je poleg dela na kmetiji in rednega urednikovanja časopisa na svojem posestvu vodil tudi majhno gostilno. Zaradi naprednih idej je pogosto prihajal v spor s takratnim vodilnim klerikalnim krogom domačih duhovnikov in politikov, še posebej z Jožefom Kleklom starejšim. Politične boje odsevajo številni prispevki in medsebojna obtoževanja v Mörszki krajini in Kleklovih Novinah, ki so mu prinesla tožbe, denarne kazni in celo aretacijo. Kühar je bil namreč znan po svoji pokončni drži in nepopustljivosti.