Stanko Perpar, prvi slovenski atlet na olimpijskih igrah in prvi slovenski zastavonoša na olimpijskih igrah. Pariz, 5. julij 1924. Vir: Tamara Malešev, ASJ. Izrez iz skena originalne razglednice n356: Gvido Komar.

Galleria fotografica

Nato:

25. January 1899, Planina pri Rakeku, Avstro-Ogrska

Morto:

5. April 1966, Ljubljana, Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ)

Variante dei nomi:

Stane

Professioni e attività:

corridore, Il combattente del Maestro, un atleta, Olimpico, medico

Luoghi di attività:

Logatec, Ljubljana, Rakek, Rovte, Celje, Koroška (Avstrija), Prekmurje, Planina pri Rakeku

Comune:

Logatec

Lessico:

Osrednjeslovenski, Primorci

Biografia

Perpar – Valtrič in Zucchiati,

»Žburtul«, »Moro« in »Pierin«,

Starec in »Balinc« plešasti,

Duša Šantljeva, Sancin.

In ostali – so imena,

ki so vstvarila nam šport,

da mednarodna arena

jim priznala je – rekord!*

*Iz: Ljubljanski derby

————————————————–

Stanko Perpar, večkrat za hrabrost v Galiciji odlikovan podčastnik: konjeniški podporočnik – dragonski praporščak avstro-ogrske vojske v 1. svetovni vojni, odlikovan kot Maistrov borec v Prekmurju in na Koroškem, vrhunski športnik v kraljici športov – atletiki kot šprinter, in dolgoletni zdravnik v Logatcu, je žal izbrisan iz slovenskega kolektivnega spomina. V Enciklopediji Slovenije nima samostojnega gesla (8. zv.: Nos-Pli, 1994), v 1. knjigi (A-Ca) je pa omenjen pod geslom ATLETIKA. Ni ga v Slovenski biografiji niti v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu. Tudi pisci slovenske športne zgodovine ne pišejo dosti o njem oz. navajajo skromne podatke, čeprav je bil kot član Primorja iz Ljubljane 7-kratni državni prvak Kraljevine SHS (Jugoslavije) in 18-kratni prvak Slovenije, 3-krat državni rekorder ter 23-kratni slovenski rekorder (vključno z izenačenimi rekordi). Perpar je bil prvi slovenski atletski reprezentant na prvi uradni tekmi jugoslovanske moške atletske reprezentance v Beogradu 7. VI. 1922. Prav tako je bil prvi slovenski atlet – državni prvak Kraljevine SHS (Jugoslavije). Ko se je Jugoslavija (Kraljevina SHS) prvič udeležila olimpijskih iger z atletsko reprezentanco, ki jo je vodil izjemni avstrijsko (češko)-nemški športni strokovnjak, trener in publicist Ralph Johann Hoke (v Jugoslaviji od 1. apr. 1923 do l. 1926), je Stanko Perpar kot prvi jugoslovanski šprinter in kot prvi slovenski atlet sodeloval na poletnih olimpijskih igrah (prvo slovensko medaljo v atletiki je osvojila Brigita Bukovec 31. julija 1996 v Atlanti, ZDA – srebro) v Parizu julija 1924 (Slovencem najbolj znanim zaradi zlatih odličij našega orodnega telovadca Leona Štuklja, ameriškega plavalca Johnnya Weissmullerja [najbolj znan filmski “Tarzan“, rojen kot Johann Peter Weißmüller] in finskega tekača na dolge proge Paava Nurmija). Tekmoval je v teku na 200 m, a žal izpadel v predtekmovanju. Stanko Perpar je bil tam tudi častni zastavonoša (kot prvi Slovenec) olimpijske reprezentance Kraljevine SHS (Jugoslavije) na slavnostni otvoritvi 8. poletnih olimpijskih iger 5. julija 1924 v Parizu. (Sl. 26/33: “Et voici le dernier pays la Yougoslavie emenée par la porte drapeau (à gauche) Stane Perpar qui participa au 200m.”) Na olimpijskih igrah je Perpar opravljal tudi delo novinarja. V Slovenijo je pošiljal podlistke o tem kaj se tam dogaja.

Bil je tudi večkratni slovenski prvak v različnih lahkoatletskih panogah in tudi na mednarodnih tekmovanjih je dosegal vrhunske rezultate, posegal po najvišjih mestih in izboljšal državne rekorde. S svojimi dosežki je postavljal temelje slovenske in jugoslovanske atletike. (»Perpar je, uz Valtriča, prvi slovenački sprinter međunarodne vrednosti.«. V: Gajić, L.: Enciklopedija jugoslovenske atletike, 2020, str. 291).

Rodil se je v Planini pri Rakeku (Planina 77), od koder je bila doma njegova mama Marija roj. Kovšca. Takrat sta starša sicer živela v Pazinu (Istra, Hrvaška), kjer je bil oče Ivan Janez, ki je bil doma iz Korit pri Dobrniču, davčni uradnik. Oče je bil kasneje službeno premeščen v Tolmin, kjer se je 1. januarja 1904 rodila Stankova sestra (kasnejša kemičarka, znanstvenica, dr. prof.) Marija Perpar. Osnovno šolo je Stanko končal v Tolminu, gimnazijo je pa obiskoval v Gorici do 24. maja 1915. V zgodnjem poletju 1915 so zaradi soške fronte morali zapustiti Tolmin in so se preselili v Ljubljano, kjer je oče dobil službo. Tu je 27. januarja 1917 zaradi vojne predčasno maturiral na klasični gimnaziji – državni osemletni gimnaziji (k.k. Erstes Staatsgymnasium zu Laibach).

VOJAŠKA KARIERA

Stankov oče je bil pred upokojitvijo visok uradnik, povišan v viteza, zato je lahko sinu – “enoletnemu prostovoljcu” (“Einjährig-Freiwilliger”) – omogočil osnovno vojaško usposabljanje (preden je bil z ostalimi poslan na bojišča) na elitni avstro-ogrski oficirski šoli Theresianum na Dunaju. Poleg ostalih pogojev je moral sinu kupiti konja. Na tej šoli so se usposabljali večinoma sinovi plemičev ter premožnih ljudi; med njimi sta bila tudi “Turjaški”- princ Alfred Auersperg (26. sep. 1899 – 10. sep. 1968) ter princ Gottlieb Engelbert von Windisch-Grätz (15. 8. 1899-13. 5. 1945), ki je Stanka po vojni tudi obiskal. Z usposabljanjem je pričel 3. marca 1917. Ko je končal šolanje kot »enoletni prostovoljec« (vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok), je bil kot konjeniški podporočnik – dragonski praporščak premeščen v Galicijo v okolico Lvova (v današnji zahodni Ukrajini). Bil je odlikovan s Karlovo bronasto medaljo za hrabrost (Bronzene Tapferkeitsmedaille Kaiser Karl) in s Karlovim četnim križem (Karl Truppenkreuz). Po zlomu Avstro-Ogrske monarhije je Perpar obiskal mamo v Planini. Takrat je italijanska vojska že zasedla Planino. Novačili so ga v svojo vojsko in mu obljubljali vojaško šolanje v Italiji, a se je kot domoljub v začetku novembra 1918 raje kot prostovoljec prijavil v vojsko generala Rudolfa Maistra in bil dodeljen Dravskemu (konjeniškemu) dragonskemu polku. Nadrejen mu je bil nadporočnik Aleksander Molnar. Ob božiču 1918 je bil Perpar kot dragonec vključen v slovensko-hrvaški konjeniški vod Erminija Jurišića, ki je osvobodil Medmurje in Prekmurje. 3. januarja 1919 so ga skupaj s skupino vojakov zajeli Madžari, ki so jih nameravali ustreliti. Na srečo je s prošnjami pri madžarski vojaški oblasti posredoval domači duhovnik in jih rešil gotove smrti. Ob nastanku madžarske sovjetske republike Bele Kuna so vojne ujetnike spustili na prostost. Perpar se je zopet javil komandi Mariborskega pešpolka, ki ga je vključil v Koroški odred. Od aprila do maja se je kot Malgajev vojak boril na Koroškem. Sodeloval je v bitki za Velikovec, kjer je bil pri umiku pri Pliberku težko ranjen njegov soborec Janko Košenina. Njegova predpostavljena v Velikovcu sta bila polkovnik Milan Bleiweis in major Ferdinand Janež. Demobiliziran je bil 7. julija 1919. Pozimi 1940/41 je prejel medaljo Spomenica bojev za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918-1919. Na podlagi tega odlikovanja je po vojni računal na čin majorja v rezervnem sestavu jugoslovanske vojske – JLA (Januarja 1965 je prejel potrdilo od Sekcije 1918-19 ZB NOV, da je kot prostovoljec sodeloval v borbah za Koroško kot Maistrov borec). V času od 19. maja 1940 do 27. septembra 1940 je bil kot sanitetni kapetan 1. klase na vojaških vajah v okolici Zagreba. Svoje spomine na prvo svetovno vojno in prostovoljstvo v vojski generala Rudolfa Maistra v bojih v Prekmurju in za severno mejo na Koroškem je skupaj z odlikovanjem Spomenica bojev za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918-1919 uničil v strahu pred nemško preiskavo stanovanja med drugo svetovno vojno.

ŠPORTNA KARIERA

Njegov oče Ivan Janez je bil navdušen planinec. Leta 1906 je bil izvoljen za namestnika Soške podružnice SPD (Slovenskega planinskega društva). Stanko je vsak dan hodil z očetom na daljše sprehode v Skakalce – Tolminska korita ter na Tolminski grad (Kozlov rob ali Grad). Menil je, da je tam pridobil vztrajnost in kondicijo za kasnejša udejstvovanja v atletiki. Poleti je družina hodila na počitnice v Planino pri Rakeku, kjer »prakticiral« takrat priljubljeno (meščansko) otroško igro – tekanje s palico in obročem. S tem naj bi pridobil hitrost. Po koncu vojne se je v Ljubljani včlanil v ASK (Akademski športni klub) Primorje, ki so ga leta 9. maja 1920 v Ljubljani ustanovili Primorci – begunci. V tem klubu je sodelovalo precej študentov. ASK Primorje je poleg prvenstveno športnega delovanja predstavljal tudi domoljubno gibanje Slovencev iz Julijske krajine, ki so izgubili domovino zaradi »kravje kupčije« antante s Kraljevino Italijo (“Londonski sporazum 1915“). Na majicah so nosili grb z lilijo. Časopis »Jutro« in »ASK Primorje« sta vsako leto na velikonočni ponedeljek organizirala tek – štafeto po ljubljanskih ulicah. Zaradi Stanka Perparja in Hinka Valtriča (po rodu iz Gorice, ITA) je ASK Primorje osvojil veliko teh tekov. Nekateri »katoliški« časopisi so škandalizirali nad tem, da mladeniči v kratkih hlačah tečejo okoli stolnice, kjer so se zbirali Ljubljančani pred praznično sveto mašo. Perpar je s svojih tekmovanj tudi poročal za časopis »Jutro« in v njem agitiral za lahko atletiko – kraljico športov kot za zdravje koristno športno dejavnost.

Perpar je bil vrhunski šprinter in kot član ASK Primorja je bil 7-krat prvak Kraljevine SHS (v teku na 100 in 200 m ter štafeti 4 x 100m) in večkratni slovenski prvak (tudi v drugih lahkoatletskih panogah). Postavil je tudi več državnih rekordov. Zaradi odličnih uspehov je sodeloval tudi na mednarodnih tekmovanjih v Avstriji, Nemčiji, Češkoslovaški, Poljski, Švedski itd., kjer je vedno posegal po najvišjih mestih. Na podlagi vrhunskih rezultatov je bil pozvan v olimpijsko reprezentanco Kraljevine SHS kot član atletske ekipe. Kot prvi slovenski atlet je sodeloval na 8. olimpijskih igrah v Parizu julija 1924. Imel je čast, da je bil zastavonoša olimpijske reprezentance Jugoslavije (Kraljevine SHS) na otvoritvi olimpijskih iger 5. julija 1924, ko je olimpijska reprezentanca Jugoslavije zaključila slavnostno parado. Po pripovedovanju sina je imel oče večkrat želodčne težave, ki so bile posledica 1. svetovne vojne. Žal se je to zgodilo tudi v noči pred 8. julijem, ko je imel Stanko Perpar nastop teku na 200 m. Izpadel je v predtekmovanju, verjetno tudi zaradi zdravstvenih razlogov. Glede na čase ostalih tekmovalcev v kvalifikacijah in zaključnih tekih v primerjavi s Perparjevim osebnim rekordom, pa po najvišjih mestih Stanko Perpar vseeno ne bi posegal (zmagal je Američan Jackson Scholz). V klubu ASK Primorje mu je bil glavni konkurent, prijatelj Hinko Valtrič, s katerim sta skupaj nastopala v štafeti tudi na mednarodnih tekmovanjih. Bil je tudi klubski zdravnik ASK Primorja (op. 28). Zdi se, da je športno kariero počasi opuščal po avgustu 1927, ko je v Zagrebu zadnjič osvojil prvenstvo Jugoslavije v teku na 100 in 200 m. Pravzaprav je na to vplivala njegova služba, saj je že s 1. 11. 1926 bil kot zdravnik zaposlen v Planini pri Rakeku, kjer je tudi stanoval. Služba (in oddaljenost od Ljubljane) mu je otežila obisk treningov in tekmovanj. V športnih najavah in poročilih v predvojnem časopisju je dr. Perpar omenjen še kot član moštva na “lahkoatletskem prvenstvu za moštva” 1. junija 1930 (Jutro, str. 14: ASK Primorje. Lahkoatletska sekcija); v časopisu Sport (ISSN 1855-1114, službeno glasilo Jugoslovenskega zimsko-sportnega saveza, Zbora nogometnih sodnikov – sekcija Ljubljana, Ljubljanskega plavalnega podsaveza in Ljubljanskega hazena podsaveza) pa je omenjen kot “dr. Perpar” v št. 7, 15. jun. 1934 na str. [1]-2 v članku Olimpijski dan v Ljubljani. Tekmovanja (nastopilo je preko 200 atletov) 10. jun. 1934 so bila v obliki trobojev: teki (50, 100 in 200 m), metih (kopje, krogla, disk) in skokih (v daljino, v višino in troskok). V tekih je dr. Perpar osvojil 2. mesto (zmagal je v teku na 50 m), v skokih 1. mesto (a je naveden kot Perpar – lahko da je to Drago Perpar) – pri troskoku je naveden kot zmagovalec: “dr. Perpar”. Zdravniške obveznosti na Notranjskem in oddaljenost od Ljubljane sta očitno botrovali koncu njegove izjemno uspešne kariere. Bolj podrobno so športni dosežki Stanka Perparja navedeni pod zavihek “Dela”.

Zanimivo, da so takrat v dnevnem časopisju (predvsem v “Jutru”) klubi objavljali urgentna obvestila (npr. glede treningov, zborov pred tekmo) na športnih straneh. Ti časopisi so imeli funkcijo današnjih e-mailov, SMS sporočil preko mobilnih telefonov ali pa socialnih omrežij preko interneta (običajno že na telefonu). Člani in članice so morali ta obvestila spremljati oz. kupovati te časopise ali pa jih pregledati v knjižnicah, kavarnah…

ŠTUDIJ IN ZDRAVNIŠKA KARIERA

Po odpustu iz vojske je vpisal študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki pa je tedaj obsegal samo dva letnika. Po končanem drugem letniku in opravljenem prvem medicinskem »rigorozu« (strog ustni izpit ob zaključku študija), je nadaljeval študij v Pragi (1921-1923) in ga končal v Gradcu (1923-1925) v Avstriji, kjer je bil 4. aprila 1925 promoviran za zdravnika. Sestra Marija, ki je vpisala študij kemije na Filozofski fakulteti v Ljubljani (“na Filozofski fakulteti so absolventi pridobili naziv profesor kemije, na Tehniški fakulteti pa inženir kemije”) v zimskem semestru 1923/24, je nanj prenesla navdušenje nad kemijo in oktobra 1924 je prav tu vpisal študij kemije in kasneje dokončal študij (gl. pod Viri in literatura: ŠTUDIJ IN ZDRAVNIŠKA KARIERA). Zdravniško pripravništvo je opravljal v bolnišnici v Celju (11. 5. 1925-22. 5. 1926), kjer je zaradi nujnosti primera izvedel tudi operacijo slepiča. Potem je pripravništvo nadaljeval v Ljubljani. Zdravniško delovno kariero je pričel v Planini pri Rakeku; s 1. novembrom 1926 je prevzel bolniško blagajno za okoliš Planina. V rojstni hiši (danes št. 77), last njegove tete Ivanke Podboj, ki je v celoti financirala njegov študij, je stanoval in imel ordinacijo. Z 18. februarjem 1927 je prevzel mesto uradnega zdravnika za zdravstveno okrožje Logatec. 25. novembra 1931 se je kot »banovinski zdravnik« preselil v Logatec. Bil je tudi šolski zdravnik, občasno pa je ordiniral tudi v Planini, Rakeku, Hotedršici in v Rovtah. Najprej je stanoval in ordiniral v stavbi (v “Oblakovi hiši”) današnje gostilne »Baron«, kasneje v stavbi “Posojilnice”, Dolenji Logatec št. 190 (danes hiša na Tržaški cesti 13). V Zagrebu je 23. marca 1932 pred državno komisijo opravil strokovni izpit za zdravnika v javni službi. Največ se je ukvarjal z zdravstveno profilakso (preventivo) dojenčkov. V Logatcu je bil zdravnik tudi med vojno. Zdravniško kariero v Logatcu je nadaljeval tudi po osvoboditvi do aprila leta 1966, ko je med službeno potjo postal žrtev prometne nesreče. Poleg dela na Logaškem je od leta 1947 dvakrat tedensko ordiniral v ambulanti za železničarje na Rakeku. Prevzel je tudi zdravljenje za siromašne in plačila nezmožne, vendar je za to dobival odškodnino. Obenem je opravljal še delo športnega zdravnika pri nogometnem moštvu Telesnovzgojnega društva Rakek. Kronologija šolanja, službovanja ter izobraževanj je na koncu življenjepisa.

PRIVATNO ŽIVLJENJE

Kot študiran (športni) svetovljan je tekoče govoril italijansko, nemško in francosko. Prijateljeval je s Primorcem Dorčetom (Teodorjem) Sardočem (eden izmed ustanoviteljev slovensko-hrvaške ilegalne protifašistične organizacije TIGR na ozemlju “rapalske Italije”). Pogosto je prečkal državno mejo v Planini pri Rakeku, kar daje slutiti, da je verjetno sodeloval s predstavniki TIGRA-a v zvezi s koristnimi informacijami za to organizacijo. V logaškem hotelu »Kramar«, ki je bil popularen zaradi družabnega dogajanja in znan turistom od Beograda do Trsta, je spoznal prevajalko Nado Svečak, Zagrebčanko, ki je (po študiju v Grenoblu) bila zaposlena v Beogradu v dopisništvu prve tiskovne agencije na svetu, Havas, predhodnice Agence France-Presse. Poročila sta se leta 15. januarja 1936 v Zagrebu. 12. oktobra istega leta se je rodila hči Inge in leta 1945 še sin Stanko. Perparja je 2. svetovna vojna zatekla v Zagrebu, a se je srečno vrnil v Logatec, kjer je vojno preživel kot civilist – zdravnik. V Logatcu, kjer je ordiniral skoraj 40 let, je bil spoštovan zdravnik in priljubljen sokrajan. Ko se je s kolesom odpravljal na hišni obisk k bolníci v Gornji Logatec, ga je na prehodu za pešce pred domačo hišo, Dolenji Logatec 190 (danes Tržaška c. 13) zbil avto. Umrl je za posledicami nesreče 5. aprila 1966. Pokopan je v družinskem grobu (v območju monumentalnega nagrobnega spomenika rodbine Kovšca Podboj), kjer je pokopana tudi žena Nada ter sestra dr. prof. Marija Perpar – Fifa.

——————————————————————————————————————–

KRONOLOGIJA ŠOLANJA, SLUŽBOVANJ TER STROKOVNIH IZOBRAŽEVANJ

Šolanje

Tolmin – osnovna šola

1905/06 (prvi razred) do 07/08 (tretji razred)

Pripravljalnica v Gorici:

1908/09

Gorica – gimnazija

1b: 1909/10
5b: 1913/14
6b: 1914/15 (datum zaključnega spričevala 24. maj 1915)

Ljubljana – gimnazija

7. razred: (polletno spričevalo 12. feb. 1916. zaključno spričevalo 28. junij 1916)
8. razred: (polletno spričevalo 10. feb. 1917)
Matura: 27. januar 1917

Študij medicine

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani: (1919-1921)

Po končanem drugem letniku in opravljenem prvem medicinskem »rigorozu« (strog ustni izpit ob zaključku študija):

Medicinska fakulteta na Karlovi univerzi v Pragi (1921-1923)
Medicinska fakulteta Univerze Karl-Franzens v Gradcu, Avstrija (1923-1925)

Tu je bil 4. aprila 1925 promoviran za zdravnika.

ZDRAVNIŠKA KARIERA

Zdravniško pripravništvo

Celje (11. 5. 1925-22. 5. 1926), potem v Ljubljani

7. junij 1926

“Zdravniška zbornica za Slovenijo odobrila krajevno pravico zdravnika privatne prakse za Planino pri Rakeku.”

SLUŽBA

1. november 1926

Pričel zdravniško prakso s prevzemom bolniške blagajne za okoliš Planina pri Rakeku.

18. februar 1927

Imenovan za uradnega zdravnika za okrožje Logatec s sedežem v Planini pri Rakeku.

10. september 1931

Postavljen za Banovinskega zdravnika (8. plač. razred) v Logatcu

25. november 1931

Kot »banovinski zdravnik« se je preselil v Logatec.

23. marec 1932

V Zagrebu je pred državno komisijo opravil strokovni izpit za zdravnika v javni službi.

1.december 1939

Pogodba med Okrožnim uradom za zavarovanje v Ljubljani in S. Perpar zdravnikom v Planini pri Rakeku za pogodbenega zdravnika splošne prakse s sedežem v Planini pri Rakeku za področje Planina, Ravnik, Jakovica, Grčarevec in Laze.

27.februar 1940

Zdravniška zbornica za Dravsko banovino dovolila vršiti privatno zdravniško prakso v Logatcu

——————————————————————————————————————–

Med vojno in po vojni zdravnik v Logatcu do smrti 5. 4. 1966.

——————————————————————————————————————

Strokovna izobraževanja:

Od septembra 1930 do marca 1931 na tečaju za izpopolnjevanje zdravnikov in 22. marca 1932 opravil strokovni izpit za zdravnike v javni službi.
Specializacija za delo v dispanzerjih za ženske, otroke in šolsko mladino: 3. 2. do 30. 5. 1958
Seminar o zaščiti mater in otrok: 7. do 14. 10. 1962
Seminar o prevenciji splava: 6. in 7. 9. 1964
Podiplomski tečaj iz kirurgije: 8. do 11. 2. 1965

Opere

ŠPORTNI DOSEŽKI V ATLETIKI

Udeležba na VIII. olimpijskih igrah v Parizu leta 1924

Tek na 200 metrov

5. julija 1924 je bil šprinter Stanko Perpar častni zastavonoša olimpijske reprezentance Jugoslavije (Kraljevine SHS), ki je zaključila slavnostno parado ob otvoritvi.
8. julija 1924 je Stanko Perpar tekmoval v predtekmovanju v teku na 200 m in izpadel. Iz srbske Wikipedije v cirilici (prečrkovanje in prevod Gvido Komar): “Na osnovi doseženih rezultatov leta 1922 in 1923 je bil vpoklican v olimpijsko reprezentanco za sodelovanje na Poletnih olimpijskih igrah 1924 v Parizu. Na olimpijskih igrah je sodeloval v teku na 200 metrov, a brez uspeha. Izpadel je v kvalifikacijah. Tekmoval je v skupini 11 kot eden od treh udeležencev – ostala dva sta bila iz Belgije in Grčije. Prva dva plasirana sta se uvrstila v četrtfinale. Perpar je bil zadnji in zanj so bile olimpijske igre končane. Dosežen rezultat ni bil zabeležen.”

——————————————————————————————————————–

Športne panoge:

tek na 100 m, tek na 200 m, štafeta 4 x 100 m, skok v daljino z mesta, skok v daljino z zaletom, troskok, peteroboj (tek na 200 m, tek na 1500 m, skok v daljino, met diska in met kopja)

Državni rekordi:

Tek na 100 m: 11,0 – 19. 8. 1923, Zagreb
Štafeta 4 x 100 m (Reprezentanca Ljubljane: Perpar, Stepišnik, Weibl, Valtrić [v jugoslovanskih dokumentih in medijih zapisan kot Valtrič; rojen je kot Waltritsch, op. Gvido Komar]): 44,8 – 13. 6. 1926, Zagreb

Osebni rekordi:

Tek na 100 m: 10,9 sek
Tek na 200 m: 22,9 sek
Skok v daljino: 6,15 m
Skok v daljino z mesta: 3,06 m

——————————————————————————————————————–

Sedemkratni prvak Kraljevine SHS (Jugoslavije)

1922

Zagreb

Tek na 100 m – 11,3 sek
Tek na 200 m – 23, 6 sek

1923

Zagreb

Tek na 100 m – 11,2 sek
Tek na 200 m – 23, 6 sek

1924

Štafeta 4 x 100 m (kot član “ASK Primorje”) – 46,1 sek

1927

Tek na 100 m – 11,2 sek
Tek na 200 m – 23, 6 sek

——————————————————————————————–

Športni teden 1921 na prostoru “SK Ilirija”, Ljubljana

Tek na 100 m: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (11,9 sek)
Tek na 200 m: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (24,1 sek)
Skok v daljavo z mesta: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (3,06m) – nov jugoslovanski rekord

——————————————————————————————–

Otvoritev igrišča “ASK Primorje”, 11. in 12. avgust 1922

Osvojil je prvi mesti:

Tek na 100 m – 11,6 sek
Tek na 200 m – 25,0 sek
27. avgusta 1922 je izboljšal slovenski rekord v teku na 100 m: 11,4 sek.

Športni teden 1922 na prostoru SK Ilirija

Tek 100 m: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (11,2 sek) nov slovenski rekord (rezultat mednarodne veljave).
Tek 200 m: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (24,4 sek)
Skok v daljavo z mesta: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (2,80 m)

Na tem športnem tekmovanju v atletiki je “ASK Primorje” dosegel 70 točk, Ilirija 68 in Jadran 57 in s tem postal vodilni atletski klub v Ljubljani.

——————————————————————————————–

Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije v Zagrebu september 1922 na prostoru “HAŠK”, 9. in 10. september 1922

Tek 100m: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (11,3 sek)
Tek 200m: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (23,6 sek)

Oba rezultata sta bila nova slovenska rekorda.

Čez 14 dni je izboljšal rekord v teku na 100 m: 11,2 sek.

——————————————————————————————————————–

Lahkoatletski miting “ASK Primorje”

Troskok: prvi Stanko Perpar Primorje (11,64) – slovenski rekord

——————————————————————————————————————–

Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije 1923

Tek na 100m: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (11,4 sek)
Tek 200m: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (23,2 sek) – slovenski rekord
Skok v daljino z mesta: prvi Stanko Perpar, ASK Primorje (2,76 m)
Skok v daljino z zaletom: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (5,87 m)
Troskok: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (11,70 m)
Peteroboj: prvi Stanko Perpar, “ASK Primorje” (tek na 200 m – 24,3 sek; tek na 1500 m – “5:22,8”; skok v daljino – 5,56 m; met diska – 21,95 m in met kopja – 25 m)

ASK Primorje je na tem tekmovanju doseglo 74 točk in nesporno vodilo pred Jadranom 27, Ilirijo 20 in Lask 4.

Časopis Jutro in ASK Primorje sta vsako leto organizirala na Velikonočni ponedeljek tek oziroma štafeto po ljubljanskih ulicah. V prvih letih so »Primorci« svoja najboljša tekača Stanka Perparja in Hinka Valtriča postavili na začetek štafete, potem pa so taktiko spremenili in ju dali kot poslednja tekača. Od takrat je klub ASK Primorje vsako leto zmagal.

——————————————————————————————–

Tekmovanja v tujini leta 1923

ŠVEDSKA

Stockholm:

Skupaj s Hinkom Valtričem (tudi iz ASK Primorje) in dvema Avstrijcema je osvojil prvo mesto v štafeti 4 x 100 m s časom 43, 4 sek.

Vir: [MRAK, Zoran]: Naši prvaki. V: Logaške novice, št. 1 (jan. 1950), str. 3

Malmö, 18. julij 1923:

Tek na 100 m: 2 mesto
Tek na 200 m: 2. mesto
Štafeta 4 x 100 m: Mešana ekipa (Cassel in Lindstrom iz Stockholma, Hinko Valtrič (napačno zapisan kot Valtio iz Češkoslovaške, op. Gvido Komar) ter Stanko Perpar (zapisan kot Stanko, Yougoslavie) je osvojila prvo mesto s časom “45 s 4/5”.

Helsingborg

Tek na 100 m: 11,00 sek
Tek na 200 m: 22,9 sek

Vir: [MRAK, Zoran]: Naši prvaki. V: Logaške novice, št. 1 (jan. 1950), str. 3

Göteborg

Ni podatkov.

——————————————————————————————–

Državno prvenstvo v atletiki leta 1924

Ljubljana, igrišče “Ilirije”

Tek na 100m: drugi Stanko Perpar, ASK Primorje
Tek 200m: drugi Stanko Perpar, ASK Primorje

—————————————————————

Tekmovanja v tujini leta 1924

Češka

Brno, 25. maj 1924

Tradicionalni štafetni tek po ulicah Brna: v hudi mednarodni konkurenci je ekipa ASK Primorja, kjer je nastopila tudi najboljša nemška, avstrijska in češka štafeta, osvojila prvo mesto. Tega leta se je Stanko Perpar na podlagi odličnih rezultatov udeležil VIII. olimpijskih iger v Parizu. 5. julija je bil zastavonoša olimpijske reprezentance Jugoslavije (Kraljevine SHS) na otvoritvenem ceremonialu, kjer je Jugoslavija zaključila slavnostno parado. 8. julija je nastopil na predtekmovanju v teku na 200 m, kjer se pa žal ni uvrstil v četrtfinale.

————————————————————

Športni dan, Celje 1925

Prvo mesto v teku na 100 m
Prvo mesto v teku na 200 m

—————————————————–

Tekmovanja v tujini leta 1925

Avstrija

Mednarodno tekmovanje na Dunaju

Tekmovanja v tujini leta 1926

Poljska

Mednarodno tekmovanje v Varšavi

—————————————————–

Tekma Ljubljana-Zagreb, igrišče Primorja, 17. jul. 1927

Tek na 200 m: 1. mesto Stanko Perpar (Primorje, Ljubljana): 22,4. Rekord ni bil priznan zaradi “netočno odmerjene proge”.

Premi

VOJAŠKA PRIZNANJA

Za zasluge kot dragonski praporščak na fronti v Galiciji okoli Lvova (v današnji zahodni Ukrajini) je prejel:

Karlov bojni križec
Za zasluge kot prostovoljec – Maistrov borec za severno mejo je prejel:
Pozimi 1940/41 je prejel medaljo »Spomenica bojev za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918-1919« (ustanovljena 10. 10. 1939)

ŠPORTNA PRIZNANJA

7 krat državni prvak Kraljevine SHS (Jugoslavije)

DRŽAVNA PRIZNANJA

Srebrni častni znak Rdečega križa – maj 1960
Red dela II. stopnje (Originalno: »Orden rada II. reda«), pred 1. 3. 1961. Od takrat naprej se to državno priznanje preimenuje v »Red dela z zlatim vencem«.

Link esterni

Seznam prispevkov o Stanku Perparju (1899-1966) v slovenskem knjižničnem informacijskem sistemu COBISS

VOJAŠKA KARIERA

Poroka Kralja Aleksandra I. Karađorđevića in romunske princese Marije (Marija Hohenzollern-Sigmaringen) 8. jun. 1922. Dan prej je bil v čast te poroke atletski dvoboj med Jugoslavijo in Romunijo (46:32). To je bila prva uradna tekma jugoslovanske moške atletske reprezentance. Stanko Perpar je v teku na 100 m osvojil 3. mesto.

O ŠPORTNIH AKTIVNOSTIH IN DOSEŽKIH STANKA PERPARJA:

Yugoslavian Championships 1920-
Stane Perpar [na fotografiji ni Stane Perpar, temveč hrvaški atlet Veljko Narančić, op. p.]
Википедијa: Станко Перпар
Wikipedija: Stanko Perpar
Wikipedija: Seznam osebnosti iz Občine Postojna
A.S.K. Primorje
NAŠI prvaki. V: Logaške novice, št. 1 (jan. 1958), str. 3-4

Poroka Kralja Aleksandra I. Karađorđevića in romunske princese Marije (Marija Hohenzollern-Sigmaringen) 8. jun. 1922

Malmö, 18. julij 1923]: Pri rezultatu štafete 4 x 100 m (“400 m. relais”) je Stanko Perpar zapisan samo kot Stanko, Hinko Valtrič pa kot

Valtio, Tchécoslovaquie: “400 m. relais. – 1. Equipe mixte (Cassel et Lindstrom, Stockholm, Valtio,

Tchécoslovaquie, et Stanko, Yougoslavie, 45 s 4/5«. Prav tako gre pri atletu “Valtio, Tchécoslovaquie” po vsej verjetnosti za Hinka Valtriča, tudi “Jugoslovana”, Perparjevega sotekača iz ASK Primorje.

Sverige idrottspel, Göteborg 1923: To poročilo prinaša podatke o teku na 200 m, 4. julija 1923:

LÖPNING 200 METER: FÖRSTA FÖRSÖK.

Heat 5 (v resnici 4, op. G. K.): 1. E. Krüger, Tyskland, 23 sek.

2. Skokan, Tjeckoslovakien, 23.1 sek. 3. Perpar Stanko, Jugoslavien, 23.4 sek.

VIII. OLIMPIJSKE IGRE V PARIZU LETA 1924:

[USENIK, Janez in KERČMAR, Petra]: Iz 24ur: Kdo je bil atlet Stane Perpar?. V: www.24ur.com, 24. jul. 2024 ob 19:50.
ŠTAMCAR, Miha A.: Med olimpijskim nastopom so mu ukradli denarnico : Stanko Perpar, prvi slovenski zastavonoša na olimpijskih igrah. V: Dnevnik, 24. jul. 2024, str. 1 in str. 13 (v prilogi D2: Pariz 2024: olimpijske igre).
[RENČOF, Barbara in BERGANT, Igor E.]: Prvi slovenski zastavonoša na OI [skrajšana verzija:] . V: Odmevi, https://365.rtvslo.si/, 23. jul. 2024. Posnetek traja 2:16 min.
[RENČOF, Barbara in BERGANT, Igor E.]: Prvi slovenski zastavonoša na OI. V: Odmevi, https://365.rtvslo.si/, 23. jul. 2024 ob 22:34.Celotna oddaja Odmevi traja 00:27:16. Vmes napovednik o prvem slovenskem zastavonoši na olimpijskih igrah ter 2:16 dolg prispevek o Stanku Perparju.
Slovensko olimpijsko stoletje, 1/14 (Športni program TVS, 2011/2012 ). V: https://365.rtvslo.si, 3. jul. 2024 ob 17:50. Trajanje 42:11 min. (Stanko Perpar ni omenjen.)
KOMAR, Gvido: Dr. Stanko Perpar, pozabljeni vrhunski šprinter in prvi slovenski atlet na olimpijskih igrah. V: Logaške novice, Let. 55, št. 3 (mar. 2024), str. 17-18
KOMAR, Gvido: Spomin na častnega zastavonošo na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924. V: Sočasnik, Let. 25, št. 3 (2024), str. 38. (Uredništvo Sočasnika je pod fotografijo napačno zapisalo kraj rojstva. Perpar ni bil rojen v Tolminu temveč v Planini pri Rakeku).
Poletne olimpijske igre v Parizu leta 1924 (Jeux de la VIIIe olympiade, Paris 1924 – officially the Games of the VIII Olympiad or The 1924 Summer Olympics),

5. julija 1924 je potekala otvoritvena slovesnost na stadionu Colombes pred 40.000 gledalci. 44 reprezentanc se je zvrstilo po abecednem redu – Jugoslavija (Yougoslavie) kot zadnja. Gaston Doumergue, takrat novi predsednik Francoske republike, je uradno razglasil odprtje VIII. olimpijskih iger leta v prisotnosti članov Mednarodnega olimpijskega komiteja, še posebej predsednika barona Pierra de Coubertina. Po zvoku trobente in topovskem strelu se je olimpijska zastava dvignila na vrh srednjega droga. Slovesnost se je končala z govorom grofa Claryja, predsednika C.O.F. Nazadnje pa je olimpijsko prisego v imenu športnikov izrekel Francoz Géo André, atlet, olimpijec leta 1908 in 1920.

——————————————————————————————————————–

TEKSTI, FOTOGRAFIJE IN FILMSKI POSNETEK Z OTVORITVENE SLOVESNOSTI TER TEKMOVANJ NA OLIMPIJSKIH IGRAH 1924 v PARIZU

Zastavonoša Stanko Perpar prvi z leve. V: Atletski savez Jugoslavije, https://www.facebook.com, 24. jan. 2013.
Atletski savez Jugoslavije (profilna slika na Facebooku s Stankom Perparjem z zastavo Kraljevine SHS na skrajno levi strani). V: Atletski savez Jugoslavije, https://www.facebook.com, 24. jan. 2013.
Stane Perpar: biographical information. Napačni podatki: Na sliki ni Stane (Stanko) Perpar, temveč hrvaški atlet Veljko Narančić, ki je tekmoval v suvanju krogle ter metu diska. Stanko Perpar na OI 1924 ni tekmoval v teku na 100 m. V teku na 200 m je pa izpadel v predtekmovanju. Na olimpijskih igrah v Amsterdamu leta 1928 ni sodeloval. Vir: Atletski savez Jugoslavije in Ljubiša Gajić

—————————————————————————————————–

Zastavonoša Stane Perpar: Colombes ancien: les jeux Olympiques 1924: Ouverture des jeux 1924: 26) Défilé de la Yougoslavie.

Sl. 26/33: Et voici le dernier pays la Yougoslavie emenée par la porte drapeau (à gauche) Stane Perpar qui participa au 200m. Il y eu 38 athlètes dont Léon Štukelj qui remporta 2 médailles dˈor en gymnastique. Un dirigeable publicitaire survola le stade sous les acclamations du public. (Prevod: In tu je zadnja država Jugoslavija na čelu z zastavonošo (levo) Stanetom Perparjem, ki je nastopil (v teku, op. p.) na 200m. Nastopilo je 38 športnikov, med njimi Léon Štukelj, ki je osvojil 2 zlati medalji v gimnastiki. Nad stadionom je ob vzklikih javnosti preletel reklamni cepelin.)

—————————————————————————————————–

Jugoslavija na Letnjim olimpijskim igrama 1924. »Sportistima Jugoslavije je ovo bilo drugo učešće na letnjim olimpijskim igrama. Jugoslavija je na olimpijskim igrama 1924. u Parizu bila zastupljena sa 42 učesnika, od kojih su svi bili muškarci, u 8 sportova i umetničkim takmičenjima. Ekipa Jugoslavije je na ovim igrama osvojila prve olimpijske medalje i to obe zlatne. Osvojio ih je gimnastičar Leon Štukelj u disciplinama vežbanju na vratilu i gimnastičkom višeboju. Sa ove dve medalje Jugoslavija je u ukupnom plasmanu rangirana na četrnaesto mesto po broju ukupno osvojenih medalja od 44 zemlje učesnice.« [Prevod G. K.: Športnikom Jugoslavije je to bilo drugo sodelovanje na Poletnih olimpijskih igrah. Jugoslavija je bila na Olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu zastopana z 42 udeleženci (samo moški predstavniki) v 8 športih in umetniških tekmovanjih. Ekipa Jugoslavije je na teh igrah osvojila prve olimpijske medalje, in sicer obe zlati. Osvojil ju je telovadec Leon Štukelj v disciplinah: vaja na drogu in gimnastični mnogoboj. S tema dvema medaljama je bila Jugoslavija (Kraljevina SHS) v skupnem seštevku po številu osvojenih medalj na 14. mestu med 44 sodelujočimi državami.]
Yugoslavia at the 1924 Summer Olympics
Yougoslavie aux Jeux olympiques d’été de 1924
[Stanko Perpar, zastavonoša Kraljevine SHS (»Yugoslavia«)] Flagbearers for 1924 Summer Olympics = Zastavonoše na 8. olimpijskih igrah v Parizu leta 1924
——————————————————————————————————————————————————————————————————

Stade départemental Yves-du-Manoir

3. slika desno je 2 minuti dolg videoposnetek otvoritve olimpijskih iger v Parizu 5. julija 1924.

JO Paris 1924 : La cérémonie d’ouverture de Jeux olympiques la plus »émouvante par sa simplicité«

3. slika je filmski posnetek otvoritve olimpijskih iger.

Ninety-nine years ago, the Olympic flag was flown for the first time (=Pred 99 leti je prvič zaplapolala olimpijska zastava)

Tek na 200 m

Trst: odprtje razstave “Slovenski olimpijski medalisti”, ZSŠDI (Zveza slovenskih športnih društev v Italiji, Trst, 2. 10. 2015

Opomba: Kraljevino SHS so na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 uradno imenujejo kot »Yougoslavie« (vir: Le Figaro, št. 188 (6. jul. 1924) ter fotografija atletov in trenerja iz Kraljevine SHS na otvoritvi 8. poletnih olimpijskih iger 5. julija v Parizu (Stanko Perpar drži državno zastavo, trener pa tablo z napisom YOUGO-SLAVIE). Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) se preimenuje v Kraljevino Jugoslavijo šele 3. oktobra leta 1929. Tudi v slovenskem časopisju tistega časa govorijo o “jugoslovanski ekipi” na olimpijskih igrah.

——————————————————————————————————————–

SVENŠEK, Ana: Povojna leta v športu: sokolska vzgoja, vzpon nogometa in ženska hazena: Intervju z zgodovinarjem Tomažem Pavlinom. V: https://www.rtvslo.si, 9. februar 2020 ob 6.41.»Če je Jugoslavija leta 1920 poslala na igre le nogometno reprezentanco, je štiri leta pozneje že več športnikov. Iz Slovenije so prišli še: atlet Stanko Perpar, ki je nastopil v teku na 100 in 200 metrov […].« Opomba (Gvido Komar): Stanko Perpar je na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 tekmoval samo v teku na 200 m.
PAVLIN, Tomaž: LASK (Ljubljanski akademski sportni klub): pozabljena zgodba »akademikov« – športnikov ob stoletnici ljubljanske Univerze. V: Šport : revija za teoretična in praktična vprašanja športa. – ISSN 0353-7455 (Letn. 67, št. 1/2, 2019, str. 227-235)
PAVLIN, Tomaž: Radio in šport v objemu. V: Šport mladih, Let. 16, št. 147 (jun. 2009), str. 6, na spletu objavljeno 12. avg. 2010
Ljubljanski derby: poezija v nogometu. V: https://zgodovinanadlani.si/ , 22. sep. 2021
Poezija v nogometu (Ljubljanski derby). V: ŠAFARIČ, Aleš: Nogomet v Ljubljani do leta 1945 [Elektronski vir] : 110. obletnica ustanovitve SFK Ilirije : spletna razstava, Muzej športa, 2021

ZDRAVNIK DR. STANKO PERPAR

————————————————————————–

Fonti e letteratura

Ustni vir in arhiv Stanka Perparja ml.
Podatki iz elektronske korespondence z Majo Hakl Saje in dr. Alešem Šafaričem iz Muzeja športa v Ljubljani in arhiva Muzeja športa
Podatki iz elektronske korespondence z dr. Tomažem Pavlinom

—————————————————–

STANKO PERPAR: PROSTOVOLJEC – MAISTROV BOREC V PREKMURJU IN NA KOROŠKEM

https://www.zvezadgm.si/seznam-borcev/

MARKOVIĆ, Zvezdan: Vojak, ki je sledil čutu dolžnosti in zgodovinskemu trenutku. V: Slovenski zgodovinski magazin, tematska izd. 2024, str. 34-41.

O spominih na dogodke v Prekmurju v začetku leta 1919, v katerih je omenjen tudi Stanko Perpar, opisuje duhovnik lazarist Jožef Godina (brat pisatelja Ferda Godine):

GODINA, Jožef: Na smrt obsojeni : kako smo padli v ogrsko ujetništvo v Murski Soboti, 3. januarja 1919. V: Svoboda – sad dela in trpljenja, priloga Slovenca, Let. 56, št. 248 (28. okt. 1928), str. [18-19]. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KHXJI44A
GODINA, Jožef: O polnoči med 5. in 6. februarjem. V: Slovenec, Let. 57, št. 31 (6. feb. 1929), str. 3. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJNG0HBJ
GODINA, Jožef: Na smrt obsojeni : kako smo padli v ogrsko ujetništvo v Murski Soboti, 3. januarja 1919. V: Mohorjev koledar, ISSN 1318-5462 (2002, str. 190-192)

Te dogodke opisuje tudi Bogdan Novak v 5. knjigi slovenske sage Lipa zelenela je (str. 39-54, na str. 41 je omenjen dragonski praporščak Stanko Perpar).

——————————————————————————————————————–

STANKO PERPAR: VRHUNSKI ATLET

VIDEOPOSNETKI

[RENČOF, Barbara in BERGANT, Igor E.]: Prvi slovenski zastavonoša na OI. V: Odmevi, https://365.rtvslo.si/, 23. jul. 2024 ob 22:34. Posnetek traja 3 min. https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/175061393
[RENČOF, Barbara in BERGANT, Igor E.]: Prvi slovenski zastavonoša na OI [skrajšana verzija:] . V: Odmevi, https://365.rtvslo.si/, 23. jul. 2024. Posnetek traja 2:16 min. https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/175061392
[USENIK, Janez in KERČMAR, Petra]: Iz 24ur: Kdo je bil atlet Stane Perpar?. V: www.24ur.com, 24. jul. 2024 ob 19:50. Dostopno na naslovu: https://www.24ur.com/iskanje?q=stane+perpar&t=&s=&sort=
SLOVENSKO olimpijsko stoletje, 1/4 (Športni program TVS, 2011/2012). V: https://365.rtvslo.si, 3. jul. 2024 ob 17:50. Trajanje 42:11 min.

https://365.rtvslo.si/arhiv/slovensko-olimpijsko-stoletje/174704693

KNJIGE, ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI

KNJIGE:

KRAGELJ, Mirko, 1926: Ljubljanski derby / slehernemu ljudožrcu v nogobrcu, posvetil v razvedrilo srcu Lojze Popek. [Ljubljana: samozaložba]. (Gre za hudomušno pesem o rivalstvu med nogometnima moštvoma Ilirije in Primorja. Perpar je omenjen na str. 10-11.)

https://zgodovinanadlani.si/ljubljanski-derby/

…………………………….

BABIČ, Davorin, 1959: Zgodovinski pregled razvoja atletike v Sloveniji do leta 1941 : [diplomsko delo]. Ljubljana: [D. Babič].

…………………………………………..

Jugoslovenska atletika : 1921-1971, Beograd. 1971. Dosegljivo v knjižnicah: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/2455729

[str. 10: »Četvorica atletičara nastupala su na Olimpijskim igrama u Parizu 1924. godine. To su bili: Veljko Narandžić, Aleksa Spahić, Đuro Gašpar, Peroslav Ferković. Učešće njihovo omogučio je Fudbalski savez Jugoslavije time što je Atletskom savezu pozajmio 16.000 dinara.« Napačni podatki: V resnici je nastopalo pet atletov. Stanko Perpar, šprinter na 200 m in častni zastavonoša, ni naveden. Priimek Narandžić je napačen. Pravilno: Veljko Narančić.

Stanko Perpar je omenjen v sklopu poglavij: “Razvoj rekorda Jugoslavije 1919. – 1970. godine: MUŠKARCI” na str. 75: “100 metara: 11,0 Perpar Stanko – Primorje, Ljubljana – 19. 8. 1923. Zagreb“, na str. 89: “Štafeta 4 x 100 m – muški: 44.8 Reprezentacija Ljubljane – 13. 6. 1926. Zagreb (Perpar, Stepišnik, Weibl, Valtrić [pravilno Valtrič]), na str. 133: Prvaci Jugoslavije 1920.-1940., MUŠKARCI, 100 m: 1922: Perpar Stanko, Primorje, Ljubljana: 11,3; 1923: Perpar Stanko, Primorje, Ljubljana: 11,2; 1927: Perpar Stanko, Primorje, Ljubljana: 11,2, na str. 134: 200 m: 1922: Perpar Stanko, Primorje, Ljubljana: 23,6; 1923: Perpar Stanko, Primorje, Ljubljana: 23,2; 1927: Perpar Stanko, Primorje, Ljubljana: 23,6, na str. 140: Štafeta 4 x 100 m: 1924: Primorje, Ljubljana: 46,1, na str. 151: Jugoslovenski atletičari na Olimpijskim igrama: VIII olimpijske igre – Pariz, 1924: 200 m kvalifikacije, 11. grupa: 3. Perpar Stane, nije ušao u dalje takmičenje.]

……………………………………………………..

Enciklopedija fizičke kulture.1: A-O, 1975, Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod. [str. 726: (Olimpijske igre, atletika, 1924)].

…………………………………………………….

Enciklopedija fizičke kulture. 2: P-Ž : dodatak i rezultati, 1977. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod, Grafički zavod Hrvatske. [str. 562, 633, 634 (1924: Primorje, Ljubljana: štafeta 4 x 100 m). Na str. 633 je Stanko Perpar kot prvak Jugoslavije na 100 m leta 1927 napačni zapisan kot: “S. Peršar, P” (ASK Primorje, op. p.)]

……………………………………………………..

Enciklopedija Jugoslavije. 1, A-Biz., 1983 [i.e.1985]. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod. Ljubljana : Mladinska knjiga. [str. 332-333 (Atletika), 336 (Slovenija, SR; Stanko Perpar). Encikl. je v slovenskem jeziku.]

………………………………………………………….

KRUSE, Brigita: Kronika 100 let olimpijskih iger : 1896-1996. Ljubljana : Mladinska knjiga. [ str. 46-47, (barvna) fotografija 1 (“Francoski skakalec v višino Georges André je prisegel v krogu zastavonoš sodelujočih držav.”)].

……………………………………………

ŠUGMAN, Rajko, 1997. Zgodovina svetovnega in slovenskega športa. Ljubljana: Fakulteta za šport.

………………………………………………………………

PAVLIN, Tomaž, 1998. Športne in telesnovzgojne organizacije v Ljubljani 1918-1941 : športni klub Ilirija in Akademski športni klub Primorje : magistrska naloga. Ljubljana : [T. Pavlin].

[Poglavje “Akademski športni klub Primorje 1920-1941” na str. 74-94. Stanko Perpar omenjen na str. 81.] Dosegljivo na: UL, Filozofska fakulteta Ljubljana, sign.: OHK-Zgodovina, ZGO PAVLIN Tomaž H 176; IN: 43000034080

………………………………………………………………

Jeux Olympiques de Paris 1924 : les cartes postales, 2004. Paris: Association Française des Collectionneurs Olympiques et Sportifs.

JEUX OLYMPIQUES DE PARIS 1924 : LES CARTES POSTALES / HENRI DEPARIS ; ASSOCIATION FRANÇAISE DES COLLECTIONNEURS OLYMPIQUES ET SPORTIFS, 2004. [Prevod: OLIMPIJSKE IGRE V PARIZU 1924: RAZGLEDNICE / HENRI DEPARIS; FRANCOSKO DRUŠTVO OLIMPIJSKIH IN ŠPORTNIH ZBIRATELJEV, 2004].Na str. 25: Cérémonie d’Ouverture (spodnja fotografija): nº356 Yougoslavie, 710 participants dans 8 sports différents, 3 médailles: 2 Or, 1 Argent. Yougoslavia, 710 participants in 8 different sports, 3 medals: 2 Gold, 1 Silver.Slovesnost ob odprtju (spodnja fotografija): št. 356 Jugoslavija, 710 udeležencev v 8 različnih športih, 3 medalje: 2 zlati, 1 srebrna.]. Pojasnilo k napačnim podatkom (G. K.): Jugoslovansko reprezentanco je predstavljalo 42 (samo moških ) športnikov in ne 710 (očitno tiskarski škrat). 38 športnikov je tekmovalo v olimpijskih disciplinah, štirje pa v spremljajočih športih – neolimpijskih disciplinah. Lahko da je šlo za demonstracijske športe, ki so jih prireditelji vključili kot demonstracijo, da bi prikazali nove ali priljubljene športe z namenom, da bi jih morebiti vključili v prihodnje olimpijske igre ali pa za revijalna tekmovanja, ki so bila organizirana kot del priprav na uradne olimpijske igre ali kot revijalne prireditve. Jugoslovanska reprezentanca je v resnici osvojila 2 medalji in to zlati. Obe je osvojil telovadec Leon Štukelj v gimnastiki (na drogu in v mnogoboju). Slika naslovnice na: https://www.amazon.fr/Jeux-Olympiques-Paris-1924-postales/dp/B000WIRL0W

………………………………..

85 let slovenske atletike : 1920-2005, 2006. Ljubljana: Atletska zveza Slovenije. [S. Perpar na str.: 9, 135, 174-175, 179, 207-210, 227-228, 237,267, 273, 280, 363.

………………………………………………………………..

GAJIĆ, Ljubiša, 2017: Zlatna knjiga jugoslovenske atletike. Jagodina: Atletski klub »Vožd«.

[str. 7:“Prvi zvanični meč muške reprezentacije Jugoslavije, Beograd, 7. VI. 1922: Jugoslavija – Romania 46 :32; 100m: 3. Stanko Perpar 11,4; Balkanska štafeta: 1. Jugoslavija (Stanko Perpar, …), 10 (uradna slika atletske reprezentance Kraljevine SHS [Jugoslavije] na OI v Parizu l. 1924), 12 (OI Pariz, Q 200 m), 19 (Medjunarodne utakmice: Jugoslavija – Rumunjska 46:32; Beograd, 7. VI. 1922 – VJENČANJE KRALJEVSKOG PARA; 100m: 3. Perpar (J).), 25 (“Sprinteri I.”, portret), 39 (Atletski savez Jugoslavije), 77 (“Seniorski reprezentativci Jugoslavije: 1922-2006”; podatki o reprezentančnih nastopih, napačna letnica smrti), 211 (“Najbolji na godišnjim tablicama Jugoslavije 1919-1991”: 100 m 4x; 200 m 4x); str. 225 (“Prvenci: 1923: Ralph Hoke štampa prvi atletski udžbenik u nas.”)].

Dosegljivo: NUK: sign.: glavno skladišče II 732924; IN: 201814708

………………………………………………………………………….

GAJIĆ, Ljubiša, 2018: Razvoj rekorda Jugoslavije u atletici. Jagodina: Atletski klub »Vožd«.

[100 m: str. 10 (2x: Zagreb, igrišče HAŠK-a: 19. 8. 1923 in 25. 8. 1923; rekord veljal do 25. 5. 1924); 200 m: str. 15 (1x: Ljubljana, igrišče Primorja, 17. 7. 1927; rekord ni bil priznan zaradi napačno odmerjene proge), str. 81 (Balkan Relay = Balkanska štafeta: 800+400+200+100 m: National Team (NT) of Yugoslavia: Jugoslavija : Romunija, Beograd, 7. jun. 1922: Perpar je tekel kot 4. na 100 m. Tekmi je prisustvoval regent Aleksander), str. 82 (Swedish Relay = Švedska štafeta: 400+300+200+100 m: Miting ASK Primorje, 12. okt. 1924: Stanko Perpar tekel kot 3. na 200 m; NT of Yugoslavia, Dunaj, 25. jul. 1925: Stanko Perpar je tekel kot 2. na 300 m; NT of Yugoalsvia, Varšava, 11. jul. 1926: Stanko Perpar je tekel kot 3. na 200 m, str. 154 (Index rekordera, napačna letnica smrti 1981, pravilno 5. 4. 1966)]

Dosegljivo: NUK: sign.: glavno skladišče I 772064; IN: 202000408

…………………………………………………………………………………

GAJIĆ, Ljubiša, 2020: Enciklopedija jugoslovenske atletike. Jagodina: Atletski klub »Vožd«.

[str. 25 (Atletski savez Jugoslavije – ASJ), 26 (digitalno obdelana in obarvana uradna fotografija atletske reprezentance Kraljevine SHS – Jugoslavije na OI 1924 v Parizu) do 27, str. 291 (Biografija; napačna letnica smrti 1981, pravilno 5. 4. 1966; napačen kraj rojstva Rakek, pravilno Planina pri Rakeku), 312-313 (Primorje, Akademski sportni klub), str. 338 (fotografija S. Perparja z reprezentanco Jugoslavije v Varšavi l. 1926), 336-337, 378-379 (Sprint), 504 (“Pojedinačni prvaci Jugoslavije 1919-1991, 100 m: 3x; 200 m: 3x)].

Dosegljivo v knjižnicah: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/22390025#full

……………………………………………….

Sledi odličnosti : Atletska zveza Slovenije : 100 let slovenske atletike, 2021. Ljubljana: Atletska zveza Slovenije. [str. 27].

…………………………………………..

PAVLIN, Tomaž, 2024. Izbrana poglavja iz obče in domače zgodovine športa. Ljubljana : Založba Univerze. Dosegljivo na: https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/714/1092/11174

………………………………………..

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI

Strokovni članki dr. Stanka Perparja:

Atletika:

PERPAR, Stanko: Organizacija naših lahkoatletskih meetingov. V: Naš sport, Let. 1, št. 2, 17. mar. 1926, str. 4-5

Športna medicina:

PERPAR, Stanko: O vplivu teka na srce. V: Naš sport, Let. 1, št. 2, 17. mar. 1926, str. 3.

PERPAR, Stanko: O masaži. V: Naš sport, Let. 1, št. 4, 2. apr. 1926, str. 4.

PERPAR, Stanko: Delo pljuč pri teku [1. del]. V: Naš sport, Let. 1, št. 5, 10. apr. 1926, str. 5.

PERPAR, Stanko: Delo pljuč pri teku [2. del]. V: Naš sport, Let. 1, št. 7, 21. apr. 1926, str. 4.

Članki po letu 1945:

////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [1. del] : prvi poizkusi in prvi uspehi atletike v Sloveniji : (1920-1924). V: Naša atletika, Let. 1, št. 4, apr. 1955, str. 69-74.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [2. del] : l. 1925 – začetek vzpona slovenske atletike. V: Naša atletika, Let. 1, št. 5, maj 1955, str. 96-100.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [3. del] : l. 1926 – višek predvojne slovenske ženske atletike. V: Naša atletika, Let. 1, št. 6-7, jun.-jul. 1955, str. 126-131.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [4. del] : L. 1929 – slovenski atleti osvoje prvič državno prvenstvo v crossu. V: Naša atletika, Let. 2, št. 1, 1956, str. 10-12.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [5. del] : L. 1930 brez posebnih uspehov. V: Naša atletika, Let. 2, št. 2, 1956, str. 36-39.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [6. del] : Balkanske igre. V: Naša atletika, Let. 2, št. 3, 1956, str. 53-57.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [7. del] : l. 1932 – slovenska društva ogrožajo premoč hrvaških. V: Naša atletika, Let. 2, št. 4, apr. 1956, str. 75-79.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [8. del] : l. 1933 – slovenska atletika prvič na čelu jugoslovanske. V: Naša atletika, Let. 2, št. 5, maj 1956, str. 98-105.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [9. del] : l. 1934 – državna prvenstva ostanejo v Sloveniji. V: Naša atletika, Let. 2, št. 6, 1956, str. 114-118.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [10. del] : Balkanske igre prvič v Jugoslaviji. V: Naša atletika, Let. 2, št. 7, 1956, str. 132-138.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [11. del] : v Ljubljani so bile tri mednarodne prireditve : Primorje : Bukarešta 79,33 : 72,66 točk. V: Naša atletika, Let. 2, št. 8, 1956, str. 147-152.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [12. del] : olimpijsko leto – leto napredka slovenskih tekačev na srednje proge. V: Naša atletika, Let. 2, št. 9, 1956, str. 161-168.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [13. del] : l. 1927 – leto brez posebnih uspehov. V: Naša atletika, Let. 2, št. 10, 1956, str. [183]-187.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [14. del] : l. 1928 v znamenju premoči atletov Ilirije. V: Naša atletika, Let. 2, št. 11, 1956, str. 173-177.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [15. del] : l. 1937 – končno rešeno vprašanje prvenstva v jugoslovanski atletiki. V: Naša atletika, Let. 2, št. 12, 1956, str. 198-205.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [16. del] : l. 1938 – brez odločitve o najboljšem moštvu v Jugoslaviji. V: Naša atletika, Let. 3, št. 3, mar. 1957, str. 117-122.

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [17. del] : štiri zmage na Balkanskem prvenstvu : (Beograd od 11.-18. IX. 1938). V: Naša atletika, Let. 4, št. 9, sep. 1958, str. [95]-[103].

VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [18. del] : Primorje petič državni prvak pred Concordijo. V: Naša atletika, Let. 4, št. 10, 1958, str. 131-136.

KONEC – naprej ni bilo nadaljevanj

Dosegljivo v knjižnicah: Narodna biblioteka Srbije [zaloga: https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/data/cobib/55359244/nbs ]; Fakultet sporta i fizičkog vaspitanja, Beograd [zaloga: https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/data/cobib/55359244/difbg]; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport / Knjižnica [zaloga: gradivo je v skladišču]; NUK [zaloga: Let. 1: 1955, št. 1-7; Let. 2: 1956, št. 1-12; Let. 3: 1957. št. 1-4/12; Let. 4: 1958: št. 1-8, 10-12; Let. 5: 1959: št. 1-8; Let. 6: 1960: št. 1-4; Let. 7: 1961: št. 1/4 – 7/8: Let. 8: 1962: št. 1-7; sign.: dislocirano skladišče Leskoškova II 117955; COBISS-ID: 8826634]

///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Jugoslovani na olimpijskih igrah od 1920 do 1956. V: BERGANT, Evgen: Videla sva Melbourne : Milena Usenik in Stanko Lorger o olimpijskih igrah 1956, str. 45.

[MRAK, Zoran]: Naši prvaki. V: Logaške novice, Let. 5, št. 1 (jan. 1958), str. 3-4. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKXM0ZEB

ROŽMAN, Marko: 85 let atletike v Sloveniji. V: 85 let slovenske atletike : 1920-2005, 2006, str. 5-8.

ROŽMAN, Marko: Slovenska atletika 1887-2005. V: 85 let slovenske atletike : 1920-2005, 2006, str. 9.

KOMAR, Gvido: Odkritje športno obarvanih Logaških novic 1958. V: Logaške novice, Letn. 40, št. št. 7 (20. julij 2009), str. 31.Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWUP0XVL

PAVLIN, Tomaž: Primorska omladina noče stati ob strani : (Primorci in šport v Ljubljani 1920-1941). V: : Migracije in slovenski prostor od antike do danes , 2010, str. 328-345. Dostopno na naslovu: https://sistory.si/media/legacy/publikacije/38001-39000/38499/migracije_slovenski_prostor_od_antike.pdf

[na str. 342]

PREGLED rezultatov slovenskih olimpijcev na poletnih IO od 1912 do 1988: VIII. olimpijske igre – PARIZ 1924. V: NAŠI olimpijci = Slovene olympians, 2012. [str. 16 HOKE, Ralph Johann: str. 26 (retuširana slika: R. Hoke z atletsko reprezentanco na olimpijskih igrah v Parizu l. 1924) + str. 128 (geslo HOKE, Ralph Johann in retuširan izrez iz uradne fotografije z atletsko reprezentanco Jugoslavije na OI v Parizu leta 1924).]

KOMAR, Gvido: Sto let kina v Logatcu, pomembne obletnice in nova dejstva o kinu (7) »TARZAN, ČLOVEK OPICA« Z NACISTIČNIM SALUTIRANJEM (iz logaškega kino sporeda 1935). V: Logaške novice, Let. 51, št. 5 (maj 2020), str. 30-31. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQ2Y4KT9

PAVLIN, Tomaž: Razvoj atletike na Slovenskem do leta 1945. V: Sledi odličnosti : Atletska zveza Slovenije : 100 let slovenske atletike, str. 16-39 , 2021.

KOMAR, Gvido: Dr. Stanko Perpar, pozabljeni vrhunski šprinter in prvi slovenski atlet na olimpijskih igrah. V: Logaške novice, Letn. 55, št. 3 (marec 2024), str. 17-18. Dostopno na naslovu:http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F4XS0U6R

KOMAR, Gvido: Spomin na častnega zastavonošo na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924. V: Sočasnik, Let. 25, št. 3 (2024), str. 38. Dostopno na naslovu: https://www.prc.si/upload/publikacije/socasnik-3-2024.pdf

ŠTAMCAR, Miha A.: Med olimpijskim nastopom so mu ukradli denarnico : Stanko Perpar, prvi slovenski zastavonoša na olimpijskih igrah. V: Dnevnik, 24. jul. 2024, str. 1 in str. 13 (v prilogi D2: Pariz 2024: olimpijske igre).

KOMAR, Gvido: Stanko Perpar in Jelka Tratnik : prezrta mednarodno uveljavljena pionirja slovenske atletike. V: Ljubljana med nostalgijo in sanjami, Let. 14, št. 1 (2025), str. [60]-83.

Članki pred letom 1945:

1921:

Lahkoatletični miting S. K. Ilirija. V: Sport, Let. 2, št. 29, 15. jul. 1921, str. 226. Dostopno na naslovu:

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GSWXBEF4

[Lahkoatletični miting je potekal 10. jul. 1921. Perpar: tek na 100 m – »1. Perpar 12 sek (12-1)«; skok v daljino z mesta – 1. mesto (2,80 m); štafeta 4 x 100 m – 2. mesto s Primorjem (49,8 s)]

………………………………..

Sportni teden 1921 : 7.—13. septembra. V: Sport, Let. 2, št. 37, 16. sep. 1921, str. 286. Dostopno na naslovu: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OSMUGOZ

[Tekmovanja so se vršila 7., 8., 10., 11. in 13. septembra. Perpar: tek na 100 m – 1. mesto (11.9 s); tek na 200 m -1. mesto (24,1 s); štafeta 4 x 100 m – 1. mesto Primorjem (49,8); skok v daljino brez zaleta – 1. mesto (306 cm)]

1922

Otvoritev igrišča S. K. Primorje v Ljubljani : nogometne tekme in lahkoatletični miting. V: Sport, Let. 3, št. 13, 26. avg. 1922, str. 101-102. Dostopno na naslovu:

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBQ52AKD

[Tekmovanja ob otvoritvi igrišča so bila 11. in 12. avg. 1922. Perpar: tek na 100 m – 1. mesto (11,6 s – nov slovenski rekord; v predtekmovanju 11,5 s); tek na 200 m – 1. mesto (25 s); skok v daljino brez zaleta – 1. mesto (2,79 m); skok v daljino z zaletom – 3. mesto (5,58 m); štafeta 4 x 100 m – 1. mesto (Perpar-Špicer-Korošič-Valtrič; 48,1 s)]

……………………………………..

Sportni teden 1922. V: Sport, Let. 3, št. 13, 26. avg. 1922, str. 101-102. Dostopno na naslovu:

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBQ52AKD

…………………………….

Meeting za lahkoatletično prvenstvo Jugoslavije dne 9. in 10. sept. v Zagrebu. V: Jutro, Let. 3, št. 217, 13. sep. 1922, str. 2. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ASFH6DGE

[»Prvič da startajo Slovenci na meetingu za prvenstvo Jugoslavije, a vendar so se dobro plasirali, zlasti je omeniti nepričakovano senzacijonalno zmago Perparja nad Popovičem […]; Perpar: tek na 100 m – 1. mesto (11,3 s – slovenski rekord); tek na 200 m – 1. mesto (23,6 s – slovenski rekord)]

………………………..

Sportni teden 1922 : lahkoatletične tekme. V: Jutro, Let. 3, št. 227, 24. sep. 1922, str. 2. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K86OGID

[Tekmovanja so se pričela 24. sep. 1922. Perpar: tek na 100 m – 1. mesto (11,2 s – slovenski rekord); troskok – 2. mesto: štafeta 4 x 100 m – 1. mesto ]

………………………………

Sportni teden 1922 : lahka atletika : rokomet. V: Jutro, Let. 3, št. 228, 26. sep. 1922, str. 2. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BLGV87PZ

[Tekmovanja so potekala 24. sep. 1922. Perpar: tek na 200 m – 1. mesto (24,4 s); tek na 400 m – 2. mesto; skok v daljino z mesta – 1. mesto (280 cm); skok v daljino z zaletom – 2. mesto; olimpijska štafeta (100 + 200 + 400 + 800) – 3. mesto s Primorjem]

1923

Les Meetings Internationaux Suédois. V: L’Auto, Let. 24, št. 8259, 27. jul. 1923, str. 4. Dostopno na naslovu: https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k4629357d/f4.item

[Tekmovanje je bilo 16. jul. 1923 v Helsingborgu (Perpar 3. na 100 m in 2. na 200m), v Halmstadu 17. jul. (Perpar ni omenjen) in 18. jul. v Malmöju (Perpar 2. na 100 m in 2. na 200 m; v štafeti 4 x 100 m – 1. mesto – 45 4/5 s)]

………………………

Les Meetings Internationaux Suédois [detajli]. V: L’Auto, Let. 24, št. 8259, 27. jul. 1923, str. 4. Dostopno na naslovu: https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k4629357d/f4.item

…………………………………..

Lepi uspehi naših športnic v Zagrebu. V: Jutro, Let. 4, št. 200, 28. avg. 1923, str. 2. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYHWN66Y

[Tekmovanje je bilo 25. in 26. avg. 1923. »V soboto In nedeljo so se vršile lahkoatlctske tekme za prvenstvo Jugoslavije. Od slovenskih atletov sta sodelovala Ie Perpar in Kregelj.«]

…………………………………

Lahkoatletske tekme za prvenstvo Jugoslavije. V: Jutro, Let. 4, št. 201, 29. avg. 1923, str. 2. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KJT1L4R3

[Tekmovanje je bilo 25. in 26. avg. 1923 v Zagrebu. »Tudi naš najboljši sprinter Perpar je zopet častno zastopal naš lahkoatletski šport.« Perpar: tek na 100 m – 1. mesto (11,2); tek na 200 m – 1. mesto (23,3)]

1924

Krasen uspeli naših lahkoatletikov v Brnu : stafeta S. K. Primorja dobi srebrn pokal »Moravskih Novin«. V: Jutro, Let. 5, št. 125, 27. maj 1924, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H6Q9IWO0

[Tekmovanje je potekalo 25. maja 1924. »V hudi mednarodni konkurenci so v stafetnem teku skozi Brno 7 X 300 m dospeli kot prvi na cilj v rekordnem času 5:21.3 ter s tem dobili srebrn pokal brnskega lista »Moravske Noviny«.«]

… ………………………..

Naši lahkoatleti v Brnu [portreta Hinka Valtriča in Stanka Perparja]. V: Jutro, Let. 5, št. 126, 28. maj 1924, str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M36BRUYX

[Tekmovanje je potekalo 25. maja 1924. »Perpar efektno lovi Moravsko Slavijo ter odda kot prvi palico zadnjemu tekaču Valtriču, kl izgubi sicer v prvih metrih zadnjega dela proge nekaj na terenu, vendar pa kljub vsem naporom zadnjih tekačev praške Slavije Karela, ki drži češki rekord na 400 m, in Moravske Slavije Juraneka dospe kot prvi na cilj v rekordnem času 5:21.3.«]

OLIMPIJSKE IGRE 1924 V PARIZU

5. julij 1924

CHAMP, Paul: L’ouverture solennelle des jeux olympiques (= Slovesno odprtje olimpijskih iger). V: Le Figaro, št. 187 (5. jul. 1924), str. 1. Dostopno na naslovu: https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k294021q/f1.item

[slavnostna otvoritev olimpijskih iger]

………………………

LES VIIIes Jeux Olympiques. V: Le Figaro, št. 187 (5. julij 1924), str. 4. Dostopno na naslovu: https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k294021q/f4.item

[slavnostna otvoritev olimpijskih iger]

……………………………..

BOURDON, Georges: L’ouverture solennelle des jeux olympiques. V: Le Figaro, št. 188 (6. jul. 1924), str. 1. Dostopno na naslovu: https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k2940223/f1.item

[slavnostna otvoritev olimpijskih iger 5. jul. 1924]

…………………………….

LES VIIIes Jeux Olympiques. V: Le Figaro, št. 188 (6. julij 1924), str. 6. Dostopno na naslovu: https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k2940223/f6.item

…………………………….

LES VIIIes Jeux Olympiques: la première journée d’athlétisme. V: Le Figaro, Let. 70, št. 189 (7. jul. 1924), str. 5. Dostopno na naslovu: https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k294023g/f5.item.zoom

……………………….

LES VIIIes Jeux Olympiques: la seconde journée d’athlétisme. V: Le Figaro, Let. 70, št. 190 (8. jul. 1924), str. 5. Dostopno na naslovu: https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k294024v/f5.item.zoom

……………………..

LES VIIIes Jeux Olympiques: la troisième journée d’athlétisme. V: Le Figaro, Let. 70, št. 191 (9. jul. 1924), str. 6. Dostopno na naslovu: https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k2940257/f6.item.zoom

[8. julija 1924 so bila predtekmovanja v teku na 200 m (S. Perpar je izpadel) ter četrtfinala.]

…………………………………

LES VIIIes Jeux Olympiques: la quatrième réunion de athlétisme au Stade de Colombes : la cinquième journée de athlétisme V: Le Figaro, Let. 70, št. 192 (10. jul. 1924), str. 5. Dostopno na naslovu: https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k294026m/f5.item.zoom

[9. julija sta bili polfinali ter finale v teku na 200 m.]

………………..

SPORTNI teden. V: Slovenec, Let. 52, št. 152 (6. jul. 1924), str. 8. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KMBXAKJO

…………………….

Pričetek lahkoatletskih tekmovanj na pariški olimpijadi. V: Jutro, Let. 5, št. 159 (8. jul. 1924), str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1ZMOGZWB

………………………….

Olimpijada. V: Jutro, Let. 5, št. 160 (9. jul. 1924), str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-90UD0Q3X

…………………………….

Olimpijada. V: Jutro, Let. 5, št. 161 (10. jul. 1924), str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SQGQ0PB8

[»Kakor smo že poročali, so se začele dne 5. julija v Parizu lahkoatletske tekme, ki tvorijo jedro olimpijskih iger.« Finale teka na 200 m.]

…………………………………..

Svetovni in olimpijski rekordi v lahki atletiki. Jutro, Let. 5, št. 161 (10. jul. 1924), str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SQGQ0PB8

………………………………………………………

TURISTIKA in sport: olimpijada v Parizu. V: Slovenec, Let. 52, št. 156 (11. jul. 1924), str. 4. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BD60TAYK

[Slavnostna otvoritev olimpijskih iger: »Ob 3.13 se je pričel veličasten defile lahkoatletskih reprezentanc 45 tekmujočih držav, razporeden po franc. abecedi. Kot prva koraka Južna Afrika, […] Uruguay, zadnja v obhodu je Jugoslavija (Yugoslavie). Po končanem defiliranju se zberejo zastavonoše državnih reprezentanc (tudi Stanko Perpar, op. G. K.) v polkrogu pred predsednikovo tribino, predsednik francoske republike otvarja Olimpijske igre in Geo Andree, francoski zastavonoša izreka v imenu vseh tekmovalcev prisego, da se bodo častno borili, spoštovali pravila in športno zavest na čast svojega naroda in v slavo športu. 45 zastav se nagne, pozdravi, reprezentance odkorakajo.« Častni zastavonoša jugoslovanske državne reprezentance je bil Stanko Perpar.]

……………….

Olimpijada. V: Jutro, Let. 5, št. 162 (11. jul. 1924), str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0UVMAR3V

[finale teka na 200 m]

…………………………..

SOKOLSKA reprezentanca za pariško olimpijado [s fotografijo]. V: Jutro, Let. 5, št. 163 (12. jul. 1924), str. 5. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8F7XP520

……………………………

Olimpijada. V: Jutro, Let. 5, št. 163 (12. jul. 1924), str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8F7XP520

…………………………………

SOKOL: odhod v Pariz. V: Jutro, Let. 5, št. 164 (13. jul. 1924), str. 5. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8HXP86V

………………………………

Olimpijada. V: Jutro, Let. 5, št. 164 (13. jul. 1924), str. 5. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8HXP86V

………………………….

TURISTIKA in sport: olimpijada v Parizu. V: Slovenec, Let. 52, št. 159 (15. jul. 1924), str. 4. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U0CHDWGX

…………………………………

SPORT: olimpijada. V: Jutro, Let. 5, št. 164 (13. jul. 1924), str. 5. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KISD4CHC

……………………………..

Zaključek lahkoatletskih tekmovanj. V: Jutro, Let. 5, št. 165 (15. jul. 1924), str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KISD4CHC

[Zaključek lahkoatletskih tekmovanj na olimpijskih igrah je bil 12. in 13. julija 1924.]

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Moško in žensko lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije. V: Jutro, Let. 5, št. 203, 28. avg. 1924, str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ARFG5NJ1

[Napoved prvenstva za 30. in 31. avg. 1924 na igrišču S. K. Ilirije v Ljubljani. »Za ta tekmovanja so se prijavili najboljši jugoslovanski lahkoatleti, med njimi naši olimpijci Spahić, Ferkovič, dr. Narančič, Gašpar in Perpar […]. Osobito napeta borba bo pri teku na 100 in 200 m. Dosedanjemu prvaku Perparju bodo ogrožavali prvenstvo njegov klubski tovariš Valtrič, bivši jugoslovanski prvak in rekorder Metz ter olimpijonik Spahić.«]

………………………………………………………………………………………………………

Lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije : 4 novi jugoslovenski damski in 1 novi slovenski damski rekord. V: Jutro, Let. 5, št. 206, 31. avg. 1924, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QUM4K3UC

[Prvenstvo je bilo 30. in 31. avg. 1924 na igrišču S. K. Ilirije v Ljubljani. V finale v tekih na 100 in 200 m sta se uvrstila Stanko Perpar in Hinko Valtrič.]

…………..

Lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije : prvak jugoslavije Hašk. V: Jutro, Let. 5, št. 207, 2. sep. 1924, str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KPJL4N9T

[Prvenstvo je bilo 30. in 31. avg. 1924 na igrišču S. K. Ilirije v Ljubljani. 31. sep.: Perpar: tek na 100 m – 2. mesto; tek na 200 m – 2. mesto; štafeta 4 x 100 m – 1. mesto]

……………………………………

Jubilejne prireditve I. S. K. K. Maribora. V: Jutro, Let. 5, št. 213, 10. sep. 1924, str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6GCN16K

[Tekmovanja so bila 7. in 8. sep. 1924. Lahkoatletska tekmovanja so bila 8. sep. 1924. Štafeta na progi dolgi 1760 m: Primorje s Perparjem 1. mesto s časom 3 m 25 s; tek na 100 m – 1. mesto (11,2 s); skok v daljino – 1. mesto (6,07 m – izenačen slovenski rekord)]

…………….

Prvenstvo Slovenije za leto 1924. v moški in ženski lahkoatletiki. V: Jutro, Let. 5, št. 216, 13. sep. 1924, str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MB8LQUCA

[Napoved prvenstva za 13. in 14. sep. na igrišču S. K. Ilirije v Ljubljani.]

……………………..

Lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo Slovenije : trije novi jugoslovenski in trije novi slovenski rekordi. V: Jutro, Let. 5, št. 217, 14. sep. 1924, str. 9. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9MJ15ZNR

[Prvenstvo je potekalo 13. in 14. sep. na igrišču S. K. Ilirije v Ljubljani. 13. sep.: Perpar: semifinale (polfinale) teka na 100 m – 1. mesto (11,9); semifinale (polfinale) teka na 200 m – 1. mesto (25,0); troskok – 1- mesto (11,16 m); v teku na 400 m se je uvrstil v semifinale]

…………………….

Lahkoatletska prvenstva Slovenije. V: Jutro, Let. 5, št. 219, 17. sep. 1924, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ILGUM7M

[Prvenstvo je potekalo 13. in 14. sep. na igrišču S. K. Ilirije v Ljubljani. Perpar: 14. sep: v teku na 400 se je uvrstil v polfinale; tek na 100 m – 2. mesto; skok v daljino z zaletom – 1. mesto (5,93 m); tek na 200 m – 2. mesto; štafeta 4 x 100 m – 1. mesto s Primorjem]

……………………………………..

Olimpijski petoboj za prvenstvo Slovenije. V: Jutro, Let. 5, št. 224, 23. sep. 1924, str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8F0NQCBK

[Prvenstvo je potekalo 21. sep. na igrišču S. K. Ilirije v Ljubljani. Rezultati Stanka Perparja: tek na 200 m (23.7 s – najboljši rezultat), tek na 1500 m 5:23.9 min., skok v daljino 5,85 m (najboljši rezultat), met kopja 27,48 m; met diska 23,90 m]

…………………………………………………..

Lahkoatletski miting za prvenstvo srednjih šol Slovenije. V: Jutro, Let. 5, št. 228, 27. sep. 1924, str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ID4SPC0C

[Stanko Perpar je naveden kot časomerilec.]

…………………………………………………….

Glavna skupščina Jugoslovenskega lahkoatletskega saveza v Zagrebu. V: Jutro, Let. 5, št. 231, 1. okt. 1924, str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MR51VT4M

[Skupščina JLAS je bila 28. sep. 1924. »Prihodnje leto se vrši spomladi damska lahkoatletska olimpijada v Monte Carlu. Jugoslavija se je udeleži. Prvenstvo Jugoslavije v lahkoatletiki za leto 1925. in finale državnega prvenstva v hazeni se vrši drugo leto v Beogradu. […] Glavna skupščina je potekla kljub mestoma živahni debati in ostri kritiki v lepi športni kolegijalnosti in obeta za prihodnjo sezono prav lep razvoj naše lahkoatletike.«]

………………………………………………………………………….

Nacijonalni miting S. K. Primorja. V: Jutro, Let. 5, št. 241, 12. okt. 1924, str. 10. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DPZ8PVOV

[Potekal je 11. in 12. okt. 1924. 11. okt. Perpar: skok v daljino z zaletom – 1. mesto (5,70 m); olimpijska štafeta 800 + 200 + 400 + 200: »Primorje II. handicap 120 m, 2. Primorje I. 4:05:2. Deset metrov za prvo.]

………………………………………………………..

Nacijonalni miting S. K. Primorja. V: Jutro, Let. 5, št. 242, 14. okt. 1924, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MFEF9CS

[Potekal je 11. in 12. okt. 1924. 12. okt.: Perpar: troskok – 1. mesto (11,52 m); »stafeta 100 + 200 + 300 + 400 m: 1. Primorje (VVeibl, Koch, Perpar, Valtrič) 2.09. 2. Primorje II. (100 m handicapa)«]

…………………………………..

Službene objave LLAP. V: Jutro, Let. 5, št. 244, 16. okt. 1924, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-97O8CV2O

[Verifikacija rezultatov moškega olimpijskega petoboja za prvenstvo LLAP.]

1925

Propagandna stafeta skozi Ljubljano za prehodno darilo «Jutra» : lep uspeh teka. V: Jutro, Let. 6, št. 127, 3. jun. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VLSKK2GS

[Štafeta je potekala na binkoštni ponedeljek, 1. jun. 1925. »Na zadnji progi pošta – Nunska cerkev poveča dr. Perpar v krasnem finishu razdaljo med Primorjem I. in Laskom za nadaljnih 10 m ter reže cilj v času 4:49.6 ob burnem odobravanju občinstva.«]

…………………….

Lahkoatletski miting med Češkoslovaško in Jugoslavijo : dva nova svetovna rekorda : častni rezultati Jugoslovenk. V: Jutro, Let. 6, št. 160, 12. jul. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WNP0N4H0

[Miting je bil 11. jul. 1925. »Med damskimi točkami se je vršil tudi moški izbirni miting v tekih na 100 m in 5000 m in v metu kopja za reprezentanco, ki odide na Dunaj.« Perpar: tek na 100 m – 1. mesto (11,2 s)]

……………………………

Službene objave LLAP : (Nadaljevanje seje u. o. dne 20. julija). V: Jutro, Let. 6, št. 192, 20. avg. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FMC48PH2

[»Vzame se na znanje dopis S. K. Primorja, v katerem naznanja, da je spremenil svoj naslov v Akademski Športni klub Primorje in da se je Ljubljanski Akademski Športni klub fuzioniral z novim klubom.« Verifikacije rekordov (Perpar na izbirnem mitingu za Dunaj, 5. jul. 1925).]

…………………………………..

Lahkoatletsko prvenstvo LLAP. V: Jutro, Let. 6, št. 192, 20. avg. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FMC48PH2

[»Ljubljanski lahkoatletski podsavez ponovno objavlja razpis damskega in moškega lahkoatletskega mitinga za prvenstvo Ljubljanskega lahkoatletskega podsaveza. ki se vrši v dneh 29. in 30. avgusta na igrišču A. S. K. Primorje, Dunajska cesta. Začetek oba dneva ob 15. uri.«]

………………

Službene objave LLAP. V: Jutro, Let. 6, št. 197, 26. avg. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SDNN7JLH

[»JLAS javlja, da se jugoslovenska lahkoatletska reprezentanca najbrže udeleži lahkoatletskega mitinga Češkoslovaška : Poljska v Varšavi dne 6., 7. in. 8. septembra. Program tekmovanja je sledeči: Teki 100, 200, 400, 1500, 5000 m; štafeta 100 X 200 X 400 X 800 (eventuelno 4 X 100), skoki v višino, v daljavo in ob palici, meti diska, krogle, kopja. Naš tim bo sestavljen iz 14 atletov in enega spremljevalca, reprezentan ta saveza. V vsaki točki lahko nastopita od vsake narodnosti po dva tekmovalca. Klasifikacija mest: prvo mesto 6 točk, nadaljna mesta 5, 4, 3, 2, 1 točka, štafeta 5, 3, 1 točka. Poljski lahkoatletski savez plača stroške potovanja na Poljskem, II. razred brzovlak in za pet dni vštevši 3 dni tekmovanja. dnevno za osebo 50 franc. frankov, odnosno stanovanje in prehrano v naravi. Potovalo se bo najbrže po progi Zagreb-Dunaj-Krakov-Varšava.«]

…………………………..

Lahkoatletsko prvenstvo kraljevine SHS. V: Jutro, Let. 6, št. 198, 27. avg. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YX67U7FA

[»Dne 12. in 13. septembra se vrši v Vel. Bečkereku (danes Zrenjanin v: Banat,Vojvodina, Srbija) ob 15. uri lahkoatletski miting za »Prvenstvo kraljevine SHS za 1. 1925. za gospode in dame, s sledečim sporedom […]«]

…………………………………………..

Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije : dva nova slovenska rekorda. V: Jutro, Let. 6, št. 201, 30. avg. 1925, str. 4. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YUNKBT0G

[Predteki. 29. avg.: Perpar: tek na 100 m v svoji skupini – 1. mesto (11,1 s); tek na 200 m v svoji skupini – 1. mesto (23,8 s)]

…………………………………….

Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije : prvak v moški lahkoatletiki Primorje : prvak v ženski lahkoatletiki Ilirija. V: Jutro, Let. 6, št.202, 1. sep. 1925, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6DJYAVAM

[Prvenstvo je bilo 29. in 30. avg. 1925 na igrišču A. S. K. Primorja na Dunajski cesti v Bežigradu v Ljubljani. 30. avg.: Perpar: skok v daljino – 1. mesto (6,14 m – nov slovenski rekord); troskok – 1. mesto 12,115 m – nov slovenski rekord); štafeta 4 x 100 m – 1. mesto (47,8 s)]

……………………………………

Z lahkoatletskega mitinga za prvenstvo Slovenije [portret]. V: Jutro, Let. 6, št. 207, 6. sep. 1925, str. 4. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M1I0C5ZB

[Prvenstvo je bilo 29. in 30. avg. 1925 na igrišču A. S. K. Primorja na Dunajski cesti v Bežigradu v Ljubljani. Napis pod Perparjevim portretom: »Dr. Perpar po svojem troskoku, pri katerem je z 12.115 postavil nov slovenski rekord.« Troskok je izvedel 30. avgusta 1925.]

…………………………………………………

S. K. Ilirija državni prvak v ženski lahki atletiki, S. K. Obilič prvak v moški lahki atletiki : dva jugoslovanska rekorda. V: Jutro, Let. 6, št. 214, 16. sep. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1CN6VDCP

[Prvenstvo je bilo 12. in 13. septembra v Zrenjaninu (Veliki Bečkerek, Vojvodina) v Srbiji. ASK Primorje z dr. Perparjem očitno ni sodelovalo na prvenstvu.]

……………………….

Športna razstava na letošnjem »Ljubljanskem velesejmu«. V: Jutro, Let. 6, št. 216, 18. sep. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YTWIO9I8

………………

Prvenstvo Slovenije v ženskem in moškem olimpijskem petoboju. V: Jutro, Let. 6, št. 222, 25. sep. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LA1EXGVO

[Napoved prvenstva za 27. sep. 1925.]

………………………………..

Damski in moški olimpijski petoboj za prvenstvo Slovenije 1925 : zmagala Prevec S. (Prim.) in Zupančič Lado (Ilirija). V: Jutro, Let. 6, št. 225, 29. sep. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1AQ623U

[Prvenstvo je potekalo 27. sep. 1925. Dr. Perpar ni omenjen]

1926

Ralph Hoke v Ljubljani. V: Slovenski sport, Let. 1, št. 3, 17. mar. 1926, str. 1. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-I815Z817

[Obisk je bil 13. in 14. mar. 1926.]

……………………………..

Lahkoatletski program LLAP-a za leto 1926. V: Slovenski sport, Let. 1, št. 3, 17. mar. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-I815Z817

///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Ambrozi [Ambrózy, Károly]: propagandno sredstvo za lahko atletiko. V: Naš sport, Let. 1, št. 4, 2. apr. 1926, str. 4.

…………………………………………

Nočni tek skozi Ljubljano. V: Naš sport, Let. 1, št. 4, 2. apr. 1926, str. 4-5.

………………………………

Propagandni stafetni tek za »Schwabov pokal«. V: Naš sport, Let. 1, št. 4, 2. apr. 1926, str. 5.

………………………………………………………..

S. S. [Sancin, Savo]: Mi in damska olimpiada v Göteborgu. V: Naš sport, Let. 1, št. 4, 2. apr. 1926, str. 6-7.

…………………………………………………………….

Sancin, Savo: Pregled slovenske lahke atletike v letu 1925 z ozirom na leto 1924 (1. del.). V:

Naš sport, Let. 1, št. 2, 17. mar. 1926, str. 4.

Sancin, Savo: Pregled slovenske lahke atletike v letu 1925 z ozirom na leto 1924 (2. del.). V:

Naš sport, Let. 1, št. 3, 24. mar. 1926, str. 6.

Sancin, Savo: Pregled slovenske lahke atletike v letu 1925 z ozirom na leto 1924 (3. del.) [potret S. Perparja]. V: Naš sport, Let. 1, št. 4, 2. apr. 1926, str. 5-6.

Sancin, Savo: Pregled slovenske lahke atletike v letu 1925 z ozirom na leto 1924 (4. del). V:

Naš sport, Let. 1, št. 5, 10. apr. 1926, str. 2-4.

Naš sport : neodvisen tednik za vse sportne panoge in sportno kritiko (1926-1926, ISSN: 1854-9977, ID=233518080) še ni dosegljiv na spletni strani dLib. Revijo ima NUK. Sign.: PDS III 49743

///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Olimpijada 1928. V: Slovenski sport, Let. 1, št. 15, 10. jun. 1926, str. [1]. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XA1JTNN

………….

Izbirni miting LLAP-a. V: Slovenski sport, Let. 1, št. 15, 10. jun. 1926, str. 3-4. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XA1JTNN

[Izbirni miting se je vršil 3., 5. in 6. jun. 1926. »Izbira je bila predvsem potrebna, da se določi reprezentanca Ljubljane, ki nastopi v nedeljo proti Zagrebu: končno pa tudi za reprezentanco proti Poljski.« Dr. Perpar: tek na 100 – 1. mesto (11, 3 s); tek na 200 m – 1. mesto (23,6 s)]

……………………………..

Lahkoatletski miting Zagreb – Ljubljana. V: Jutro, Let. 7, št. 134, 15. jun. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OAVVZ1IU

[Miting se je odvijal 13. jun. 1926 v Zagrebu.]

……………………….

Jugoslavija – Poljska. V: Slovenski sport, Let. 1, št. 20, 15. jul. 1926, str. 4. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EU95GV8A

[Tekmovanja so bila 10. in 11. jul. 1926. »Ljubljana postavi po Zupanu (Ilirija) v kladivu, Slapničarju (Primorje) v teku na 5000 m in v štafeti 4X100 m: dr. Perpar (Pr.), Stepišnik (Il.), Veibl, Valtrič (oba Pr.) tri nove jugoslovenske rekorde.« […] Miting sam je pričel s tekom 100 m, pri katerem je dr. Perpar s sigurno zmago nad Spahičem dokazal, da je še vedno v naši državi hrezkonkurenčen. […] Čas zmagovalca —11.2 sek., je z ozirom na močan protiveter izboren. […] Pri teku 200 m izgubi Ljubljana radi indispozicije (SSKJ: nerazpoloženje, slabo počutje, op. G. K.) dr. Perparja sigurno prvo mesto. Isti je sigurno vodil s poldrugim metrom naskoka pred Jamnickim (Zagreb). V finišu pa je popustil, vsled česar uspe Jamnickemu istočasno rezati cilj v času 23.7 sek. […] Dr. Perpar izgubi malenkost na terenu; razliko poveča slaba predaja s Stepišnikom.«]

………………….

Sportni dan v Celju. V: Slovenski sport, Let. 1, št. 22, 29. jul. 1926, str. 4. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YXYUX0KP

[Sportni dan je bil 25. jul. 1926. »SK Celje je priredil v nedeljo sportni dan, za katerega je vladalo splošno zanimanje. Dopoldan ob 11. uri se je vršila stafeta po mestu, pri kateri je izven konkurence zmagala stafeta ASK Primorja v času 2 : 46.2. […]« Dr. Perpar posamezno: tek na 100 m – 2. mesto]

……………

Razpis olimpijskega petoboja za dame in gospode za prvenstvo LLAP v letu 1926. V: Jutro, Let. 7, št. 186, 15. avg. 1926, str. 12. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P69FZNLS

[Olimpijski petoboj je bil načrtovan za 19. sep. 1926.]

……………………

Moško prvenstvo Ljubljanskega Lahkoatletskega Podsaveza za leto 1926. V: Jutro, Let. 7, št. 190, 20. avg. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA

[Napoved prvenstva za 21. in 22. avg. 1926. Omenjeni favoriti.]

…………………………………..

ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). V: Jutro, Let. 7, št. 191, 21. avg. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1

[Napoved lahkoatletskega prvenstva za 21. avgust 1926. Sklic zbora tekmovalcev.]

……………….

Moško lahkoatletsko prvenstvo LLAP. V: Jutro, Let. 7, št. 192, 22. avg. 1926, str. 4. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42

[Prvenstvo je potekalo 21. in 22. avg. 1926. 21. avg.: Dosežki dr. Perparja: tek na 100 m – 1. mesto (11 s – »izenačen jugorekord«; tek na 200 m – 1. mesto (24 s)]

……………………………….

Tekmovanje za moško prvenstvo LLAP : borba še ni odločena. V: Jutro, Let. 7, št. 193, 24. avg. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI

[Prvenstvo je potekalo 21. in 22. avg. 1926. 22. avg.: Dosežki dr. Perparja: »Absolvirale so se še preostale točke programa, kot prva točka pa je prišel na vrsto finalni tek na 200 m, čigar ponovitev se je odredila radi anulacije te točke. Izidi v poedinih točkah so sledeči: Finale 200 m: 1. Weibl 33.7 (?!?, op. G. K.), 2. dr. Perpar (oba Primorje). Startala sta samo ta dva tekmovalca.«; skok v daljino – 1. mesto (6,19 m); štafeta 4 x 100 m – 1. mesto (46, 2 s)]

……………….

Lahkoatletska prvenstva Slovenije za leto 1926 : atleti Ilirije Gregorka, Režek in Gaberšek izboljšajo tri slovenske rekorde, dr. Perpar izenači na 100 m jugoslov. rekord : nepravilno postopanje jurije. V: Slovenski sport, Let. 1, št. 26, 26. avg. 1926, str. [1-2]. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YADRZSNY

[Prvenstvo je potekalo 21. in 22. avg. 1926. Dosežki dr. Perparja: tek na 100 m – 1. mesto 11 s – »izenačen jug. rekord«); »200 m finale: 1. Stepišnik 24, 2. Weibl, 3. Živanović.« (drugačen podatek kot v Jutru, 193, 24. 8. 1926, str. 5; op. G. K.); skok v daljino – 1. mesto (6,19 m); štafeta 4 x 100 m – 1. mesto (46,2 s)]

……………………………

Lahkoatletsko državno prvenstvo. V: Jutro, Let. 7, št. 205, 7. sep. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MFVRX7VM

[Prvenstvo je potekalo 4. in 5. sep. 1926 v Zemunu (zdaj del Beograda), Srbija. Slovenski lahkoatleti niso startali.]

……………

Lahkoatletske tekme Sokolske župe Ljubljana. V: Jutro, Let. 7, št. 208, 10. sep. 1926, str. 8. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-990TWPF1

[Tekme so se odvijale na letnem telovadišču Ljubljanskega sokola 8. sep. 1926.]

………………………

Službene objave LLAP. V: Jutro, Let. 7, št. 213, 16. sep. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MAUX2IBM

[Razglasitev prvakov v posameznih lahkoatletskih panogah za leto 1926; LLAP (Ljubljanski lahkoatletski podsavez) je razpisal za 16. in 17. okt. 1926 lahkoatletski dvomatch s programom med SK Ilirijo in ASK Primorjem.]

………………………………….

Službene objave LLAP. V: Jutro, Let. 7, št. 214, 17. sep. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LROUP28V

[verifikacija rekordov]

……………………

Nacionalni lahkoatletski miting ASK Primorje. V: Jutro, Let. 7, št. 226, 1. okt. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0UXEHBA0

[Napoved mitinga za 3. okt. 1926.]

……………………………….

Nacionalni lahkoatletski miting ASK Primorja. V: Jutro, Let. 7, št. 228, 3. okt. 1926, str. 4. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTPZFBJ

[Napoved mitinga za 3. okt. 1926.]

……………………….

Nacionalni miting ASK Primorje. V: Jutro, Let. 7, št. 230, 6. okt. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H58QMCMI

[Miting je potekal 3. okt. 1926. »Primorje pa je moralo resignirati (je pogrešalo, op. G. K.) na nekaj svojih najboljših moči, predvsem na znana internacijonalca dr. Perparja in Valtriča, ,[…].«]

………………………………….

Lahkoatletski dvomatch Ilirija : Primorje. V: Jutro, Let. 7, št. 238, 15. okt. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NDMSOPU4

[Napoved dvomatcha za 16. in 17. okt. 1926. Razpored tekmovanja. V ekipi primorja tudi dr. Perpar.]

………………………………………. …………………………

Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije : Režek postavi v troskoku nov podsavezni rekord. V: Jutro, Let. 7, št. 240, 17. okt. 1926, str. 4. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-674MOYIK

[Prvenstvo v obliki dvomatcha (kot po vseh »podsavezih«) med najmočnejšima kluboma SK Ilirijo in ASK Primorjem je bilo 16. in 17. okt. 1926. 16. okt.: Dr. Perpar 1. mesto v teku na 100 m (11,4 s).]

……………………………..

Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije : Ilirija prvak v lahki atletiki za leto 1926. V: Jutro, Let. 7, št. 241, 19. okt. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZEPU5RAA

[Prvensto v obliki dvomatcha (kot po vseh »podsavezih«) med najmočnejšima kluboma SK Ilirijo in ASK Primorjem je bilo 16. in 17. okt. 1926. 17. okt.: Dr. Perpar: tek na 200 m – 1. mesto (23,2 s – »izenačen podsavezni rekord«); skok v daljino – 1. mesto (6,15 m); štafeta 4 x 100 m – 1. mesto (47,4 s)]

…………………….

Lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo za 1. 1926 : SK Ilirija prvak za l. 1926. V: Slovenski sport, Let. 1, št. 34, 21. okt. 1926, str. 3-4. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DHIJR7NG

[Prvensto v obliki dvomatcha (kot po vseh »podsavezih«) med najmočnejšima kluboma SK Ilirijo in ASK Primorjem je bilo 16. in 17. okt. 1926. Dr. Perpar: tek na 100 m – 1. mesto (11,4 s); »Tek 200 m: 1. dr. Perpar (P.) 23.2 izenačen podsav. rekord!«; skok v daljino – 1. mesto (6, 15 m) »Dr. Perpar zasede šele v zadnjem skoku prvo mesto!« štafeta 4 x 100 m – 1. mesto (47,2 s)]]

………………………

M. P.: Razmah in napredek lahke atletike v Sloveniji : [1. del]. V: Slovenski sport, Let. 1, št. 36, 4. nov. 1926, str. 2. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWJBMB1C

[»V teku na 100 m brez dvoma prvačimo v državi. Poleg državnega rekorderja dr. Perparja imamo še celo vrsto atletov, ki tečejo vsi izpod 12 sek. Dr. Perparjev najboljši čas je 11 sek., običajni njegovi rezultati so pa 11.2 — 11.4.«; tek na 200 m: »Dr. Perpar je v tej točki brezkonkurenčen in ima tudi slov. rekord s časom 23.2, ki je za 0.6 sek. slabejši od jugorekorda.«]

………………………………..

M. P.: Razmah in napredek lahke atletike v Sloveniji : [2. del]. V: Slovenski sport, Let. 1, št. 37, 11. nov. 1926, str. [1]-2. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SEBW33BI

[skok v daljino: »Prejšni prvak je bil dr. Perpar z rezultatom 6.14 m. Dr. Perpar skače brez kakega izrazitega stila, njegovi rezultati izvirajo vsled sprinterskih zmožnosti.«; troskok: »Naivečji napredek zaznamujemo v troskoku. Lanski rekord dr. Perparja 12.115 m, je že večkrat znatno zboljšal zelo talentirani atlet Režek, ki obeta še mnogo.«]

……………………………

M. P.: Razmah in napredek lahke atletike v Sloveniji : [3. del]. V: Slovenski sport, Let. 1, št. 38, 18. nov. 1926, str. 2. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5AA9ESX1

1927

Propagandne štafete po Ljubljani za prehodno darilo “Jutra”. V: Jutro, Let. 8, št. 105, 4. maj 1927, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SY4JVNU

[Napoved štafete na binkoštni ponedeljek 6. jun. 1927.]

……………………

Internacijonalni lahkoatletski miting ASK Primorje, Ljubljana, dne 6. junija 1927. V: Jutro, Let. 8, št. 105, 4. maj 1927, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SY4JVNU

[napoved mitinga]

…………………….

Lahkoatletski standard program za prvenstvo države : službeno iz LLAP. V: Jutro, Let. 8, št. 112, 12. maj 1927, str. 7. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KE7AUJ30

[»Moško državno prvenstvo se vrši 27. in 28. avgusta v Zagrebu, prvenstvo LLAP pa 14. in 15. avgusta v Ljubljani.«; napovedi ostalih moških in ženskih lahkoatletskih tekmovanj po Sloveniji]

…………………………………….

Moški internacijonalni in damski nacionalni meeting Ilirije. V: Jutro, Let. 8, št. 123, 25. maj 1927, str. 7. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PPXZG9JE

[Miting je potekal 22. maja 1927. Dr. Perpar očitno ni tekmoval.]

…………………………………….

Binkoštna štafeta za darilo «Jutra». V: Jutro, Let. 8, št. 133, 5. jun. 1927, str. 4. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-18IPELW1

[Napoved štafete na binkoštni ponedeljek 6. jun. 1927.]

…………………………………

Lep propagandni in športni uspeh binkoštne štafete «Jutra» : SK Ilirija si pribori prvič “Jutrovo” darilo. V: Jutro, Let. 8, št. 134, 8. jun. 1927, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VE55SYHA

[Štafeta je potekala 22. maja 1927. Stanko Perpar in Hinko Valtrič iz Primorja nista nastopila.]

………………………..

Lahkoatletski dvomatch Zagreb : Ljubljana : občuten poraz Ljubljane v razmerju 48 : 94 : odlični uspehi zagrebških lahkoatletov : pet novih jugosl. rekordov. V: Jutro, Let. 8, št. 168, 19. jul. 1927, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5FLFO4FL

[Dvomatch je potekal 17. jun. 1927. Dr. Perpar: tek na 100 m – 1. mesto (11,2 s); tek na 200 m – 1. mesto (22,4 s); štafeta 4 x 100 m – 1. mesto (46 s)]

……………………..

Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije poedincev za l. 1927. V: Slovenec, Let. 55, št. 181, 13. avg. 1927, str. 7. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GRKP7UJ

[Napoved prvenstva za 14. in 15. avg. 1927.]

————————–

Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije poedincev za l. 1927. V: Jutro, Let. 8, št. 191, 14. avg. 1927, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7GGJ6VRN

[Napoved prvenstva za 14. in 15. avg. 1927.]

—————————–

Lahkoatletska prvenstva Slovenije. V: Slovenec, Let. 55, št. 184, 18. avg. 1927, str. 7. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HHZ99X14

[Prvenstvo je potekalo 14. in 15. avg. 1927. Dr. Perpar je omenjen samo pri štafetah: 4 x 100 – 2. mesto; 400 + 300 + 200 + 100 – 1. mesto (2:10.4 min),]

………………..

Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije l. 1927. za poedince : Atleti ASK Primorja 9, SK Ilirije 8 prvenstev : dva nova podsavezna rekorda. V: Jutro, Let. 8, št. 193, 18. avg. 1927, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8P9G7EQX

[Prvenstvo je potekalo 14. in 15. avg. 1927. (Dr. Perpar je tekmoval pri štafetah: 4 x 100 – 2. mesto; 400 + 300 + 200 + 100 – 1. mesto (2:10.4 min),]]

………………………………

Lahkoatletsko prvenstvo države za poedince. V: Jutro, Let. 8, št. 203, 30. avg. 1927, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OD4ZSGIR

[Prvenstvo je potekalo 27. in 28. avg. 1927 v Zagrebu. Dr. Perpar: tek na 100 m – 1. mesto (11,2 s); tek na 200 m – 1. mesto (23,6 s)]

1928

Razpis za lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo LLAPa za moške. V: Jutro, Let. 9, št. 144, 21. jun. 1928, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2X00CBX3

[Napoved prvenstva za 30. jun. in 1. jul. 1927.]

……………………………………………….

Prvenstvo Slovenije v lahki atletiki. V: Jutro, Let. 9, št. 150, 28. jun. 1928, str. 7. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-D3LMITRE

[Napoved prvenstva za 30. jun. in 1. jul. 1927.]

…………………………………………

Lahkoatletsko prvenstvo države v Ljubljani. V: Jutro, Let. 9, št. 160, 11. jul. 1928, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XAEVAL5N

[Napoved državnega prvenstva za 14. in 15. jul. 1927.]

……………………

Državno lahkoatletsko prvenstvo. V: Jutro, Let. 9, št. 162, 13. jul. 1928, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MYZAM8OA

[Napoved državnega prvenstva v Ljubljani za 14. in 15. jul. 1927.]

…………………………………….

PLANINA PRI RAKEKU. Okrožni zdravnik dr. Stanko Perpar zopet redno ordinira : [oglas]. V: Jutro, Let. 9, št. 204, 31. avg. 1928, str. 4. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QB2XKGHD

…………………………………………………………………………………

Nekaj misli o lahkoatletskem dvomatchu Ilirija : Primorje in o dvomatchu Zagreb : Ljubljana. V: Jutro, Let. 9, št. 222, 21. sep. 1928, str. 7. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MI2KPXDU

[Prvenstvo Slovenije v obliki dvomatcha je potekalo 15. in 16. sep. 1928 v Ljubljani. »Dr. Perpar in Močan sploh nista nastopila«; » Na kratke proge, kjer je biIa po odhodu Valtriča, Weibla in dr. Perparja, nastala velika vrzel […]«; Dvoboj med Zagrebom in Ljubljano je bil napovedan za »prihodnjo nedeljo« v Zagrebu – verjetno 23. sep. 1928.]

1929

Propozicije za državno prvenstveno tekmovanje v lahki atletiki za leto 1929. V: Jutro, Let. 10, št. 137, 14. jun. 1929, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5L5PP16

[Jugoslovenski lahkoatletski savez – JLAS je napovedal državno prvenstvo v lahki atletiki v Pančevu (Banat, Srbija) za 6. in 7. jul. 1929.]

………………………

Propagandno lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane. V: Jutro, Let. 10, št. 147, 26. jun. 1929, str. 7. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2RV5MPT

[Napoved lahkoatletskega prvenstva Ljubljane za 27. in 28. jun. 1927 na igrišču ASK Primorja.]

……………………………………..

Propagandno lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane. V: Jutro, Let. 10, št. 148, 27. jun. 1929, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RSAIPXUW

[Napoved lahkoatletskega prvenstva Ljubljane za 27. in 28. jun. 1927 na igrišču ASK Primorja.]

………………………………………….

Zadnje sportne vesti : v Pančevu se je vršil lahkoatletski miting za državno prvenstvo. V: Jutro, Let. 10, št. 157, 9. jul. 1929, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9AUAZXJV

[Lahkoatletski miting za državno prvenstvo v Pančevu (Banat, Srbija) je potekal 6. in 7. jul. 1929. »Slovenski klubi niso po« slali nobenih atletov.«]

……………………

Planina pri Rakeku – Okrožni zdravnik – Dr. Stanko Perpar zopet redno ordinira [oglas]. V: Jutro, Let. 10, št. 218, 18. sep. 1929, str. 4. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RPIBEJPI

1930

Lahkoatletsko državno prvenstvo za moštva. V: Jutro, Let. 11, št. 125, 31. maj 1930, str. 8. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8V0UVJT2

[»Danes, točno ob 15.30 se bo nadaljevalo na igrišču ASK Primorja, Dunajska cesta, lahkoatletsko državno prvenstvo za moštva. […].« Torej se je prvenstvo v Ljubljani očitno pričelo 30. maja in nadaljevalo 31. maja 1930 na igrišču ASK Primorja v Ljubljani v obliki dvomatcha med ASK Primorjem in SK Ilirijo. Podobno drugod po Jugoslaviji. Med nastopajočimi je bil napovedan tudi dr. Perpar.]

………………………………………………………..

Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva. V: Jutro, Let. 11, št. 126, 1. jun. 1930, str. 14. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HH2EKWPA

[Prvenstvo je očitno potekalo med 30. majem in 1. jun. 1930 na igrišču ASK Primorja v Ljubljani v obliki dvomatcha med ASK Primorjem in SK Ilirijo. Podobno drugod po Jugoslaviji.]

………………………………………………………

ASK Primorje : lahkoatletska sekcija. V: Jutro, Let. 11, št. 126, 1. jun. 1930, str. 14. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HH2EKWPA

[Prvenstvo je očitno potekalo med 30. majem in 1. jun. 1930 na igrišču ASK Primorja v Ljubljani v obliki dvomatcha med ASK Primorjem in SK Ilirijo. Podobno drugod po Jugoslaviji. Med vpoklicanimi je bil tudi dr. Perpar. Po tem ga do l. 1934 po pregledanih člankih ni zaslediti na tekmovanjih. »Ker ima letošnje tekmovanje namen, da v končni klasifikaciji — ob priliki klubove 10 letnice — pokaže svojo moč v lahki atletiki, apeliram na njih športno dolžnost s pozivom, da nastopijo polnoštevilno. Naslednji atleti nastopijo v nedeljo: […] dr. Perpar Stanko.«]

…………………………………………………………………….

Nedeljski sportni dogodki. V: Jutro, Let. 11, št. 127, 3. jun. 1930, str. 7. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OF2GWJ1M

[o lahkoatletskem državnem prvenstvu in prvenstvu Ljubljane za moštva 30. maj-1. jun. 1930]

………………………………………………

Concordia lahkoatletski prvak Jugoslavije. V: Jutro, Let. 11, št. 127, 3. jun. 1930, str. 7. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OF2GWJ1M

[Concordia iz Zagreba. [»Na današnjem lahkoatletskem tekmovanju za lahkoatletsko prvenstvo države m prvenstvo Zagreba za moštva je prišlo do senzacionalnega preokreta.«]

…………………………………………….

Službene objave JLAS: propozicije za prvi del poedinskega prvenstva Jugoslavije. V: Jutro, Let. 11, št. 140, 19. jun. 1930, str. 6. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MD8O6YTI

[»JLAS priredi 12. in 13. julija v Zagrebu prvi del poedinskega prvenstva Jugoslavije […].«]

…………………………………………………

Sportni drobiž. V: Jutro, Let. 11, št. 216, 18. sep. 1930, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4SYPF1D

[Napoved, da bodo 20. in 21. sep. v Zagrebu potekala lahkoatletska tekmovanja za državno prvenstvo za posameznike]

…………………………………………..

Državno prvenstvo v lahki atletiki. V: Sportni list, Let. 1, št. 30, 22. sep. 1930, str. 1-2. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GFU6TK8C

[Prvenstvo je potekalo 20. in 21. sep. 1930 v Zagrebu.]

…………………………………………….

Propagandni lahkoatletski miting SK Ilirije. V: Jutro, Let. 11, št. 223, 26. sep. 1930, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-68JVFT1O

[Miting je bil napovedan za 27. in 28. sep. 1930.]

………..

Propagandni damski in moški miting SK Ilirije. V: Jutro, Let. 11, št. 225, 28. sep. 1930, str. 8. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJEYVZKW

[Miting je bil 27. in 28. sep. 1930. Rezultati dne 27. sep.]

……..

Propagandni damski in moški meeting SK Ilirije. V: Sportni list, Let. 1, št. 31, 29. sep. 1930, str. 2. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J0VR084C

[Miting se je vršil 27. in 28. sep. 1930.]

1932

Lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane. V: Jutro, Let. 13, št. 190, 17. avg. 1932, str. 5. Dostopno na naslovu:

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ENBHCZBC

[Prvenstvo je potekalo 13. in 14. avg.1932.]

1934

Izbirni lahkoatletski miting za Gradec : odlični rezultati. V: Jutro, Let. 15, št. 123, 1. jun. 1934, str. 5. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OTXQ0F6H

[»Tek 100 m: 1. Sušteršič 11.8, 2. Rannet 12, 3. Perpar (vsi P.) 12.4. Dober rezultat zaradi močnega nasprotnega vetra. Časovna razlika ni pravilna, ker sta prvi, drugi in tretji dosegla cilj samo za prsa razlike.« Gre za dr. Stanka Perparja ali Draga Perparja?]

………………………………………………………………………………………

Olimpijski dan v Ljubljani. V: Sport, št. 7, 15. jun. 1934, str. [1]-2.

[»Moška tekmovanja so se izvedla kot troboj v tekih (50, 100, 200 m), metih (kopje, krogla, disk) in skokih (v dalj, v vis, troskok). V tekih je bil plasman naslednji: Šušteršič (P) 2214.80; dr. Perpar (P) 2154.80 […] Najboljši rezultati so: 50 m dr. Perpar […]; Rezultat skokov je: Perpar (P) 1743.10 (ker ni oznake »dr.«, lahko da gre za Draga Perparja, ki je bil v letih 1934-35 trikrat rekorder Slovenije v troskoku) […] Najboljši uspehi: […] troskok dr. Perpar 12.95.” Kdo je kdo?]

Sport (1934-1934, ISSN: 1855-1114, ID=235138560) še ni dosegljiv na spletni strani dLib. Revijo ima NUK. Sign.: PDS IV 54824

………………………………………………………………………………….

Izbirni miting na igrišču Primorja : danes ob 17., v nedeljo ob 9.30 dopoldne. V: Jutro, Let. 15, št. 142, 23. jun. 1934, str. 7.

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5EFUOI4G

[»Na izbirni miting sta oba ljubljanska kluba pozvala svoje najboljše atlete, in sicer Primorje: Perparja, Seršeta, Skoberneta, Slamiča, Čviglja, Putinjo, Korčeta, Oražma, Perparja, Raiča M., Tršarja, Czurdo, Skoka, žorgo F. in A., Gabrška, Stoka, Trnčka, Skuška, Gorška, Gombača, Krevsa, Srakarja I. in F., Ošabnika, Gašperšiča, Sketa, Kovačiča, Cerarja Draga in Vlada, Šušteršiča, Malnariča, Grgiča, Žgurja, Slanino, Ošabnika (tedaj razen dolgoprogašev Grada, Meršeka in Ogrinca, ki niso bili izrecno pozvani in Martinija, ki je trenutno zadržan zaradi izpitov, vse svoje najboljše sile.« Pozvana sta dva Perparja! Priimek je naveden dvakrat, a brez okrajšave “dr.”.]

……………………………………………………………………………….

Odbor za prireditev lahkoatlet. matchev : (Službeno). V: Jutro, Let. 15, št. 224, 29. sep. 1934, str. 7.

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWC1NEL8

[»V nedeljo ob 9. dopoldne se vrši na igrišču Primorja, Dunajska cesta, izbirni meeting za tele discipline in atlete: 100 m: Šušteršič, Brunet, Svetek, Sodnik, Stepišnik, Perpar, Puklstein, Stropnik; krogla: Jeglič, Stepišnik, Zupančič, Perpar, Serše; disk: Jeglič, Stepišnik, Dobovšek, Serše; kopje: Dečman, Slapar, Putinja, Orehek, Švigelj; palica: Gregorka, Zupančič, Gašperšič, Sket, Orosy; skok v daljino: Stepišnik, Korče, Putinja, Raič M., Oražem, Malnarič; troskok: Korče, Oražem, Grünfeld, Jerančič, Tršar; […] Match se bo vršil predvidoma 6. in 7. oktobra na igrišču Primorja. — Poleg zgoraj omenjenih atletov tudi atleti, ki pridejo v reprezentanco Ljubljane, pa niso zgoraj imenovani ter stanujejo v Ljubljani, morajo priti v nedeljo ob 10. na igrišče Primorja v svrho skupnega treninga. To velja kot strogo obvezno za vse!” Perpar spet naveden brez “dr.” Verjetno gre za Draga Perparja, ki pa – zanimivo – ni naveden pri troskoku.]

…………………………………………………………………………………………..

Lahkoatletski dvomatch Zagreb : Ljubljana odpovedan. V: Jutro, Let. 15, št. 230, 6. okt. 1934, str. 7.

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-62OTTPTX

[»Prejeli smo: Lahkoatletski dvomatch med reprezentancama Zagreba in Ljubljane, ki bi se moral vršiti danes in jutri (6. in 7. okt. 1934, op. G. K.) na igrišču ASK Primorja, je komitet v Ljubljani odpovedal, ker ni mogel sprejeti novih pogojev, ki jih je njemu tri dni pred pričetkom tekmovanja stavila »Radna zajednica lakoatletskih klubova« v Zagrebu. […]«].

//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Hoke, Ralph, trener atletske reprezentance Jugoslavije na olimpijskih igrah v Parizu l. 1924.

GAJIĆ, Ljubiša: Zlatna knjiga jugoslovenske atletike, 2017: str. 10 (uradna slika atletske reprezentance Kraljevine SHS [Jugoslavije] na OI v Parizu l. 1924), str. 225 (“Prvenci: 1923: Ralph Hoke štampa prvi atletski udžbenik u nas.”). Dosegljivo: NUK: glavno skladišče II 732924; IN: 201814708

Geschichte des DSLV Saar: Die 1. Vorsitzenden bzw. Präsidenten des DSLV Saar: Ralph Johann Hoke: 1. Voristzender 1957-1961. https://dslv-saar.de/zeittafeln/

JUDO in Croatia before 1951, 2015 https://www.croris.hr/crosbi/publikacija/prilog-skup/623090

Seznam knjig (avtor Ralph Johann Hoke) v slovenskem knjižničnem informacijskem sistemu COBISS

https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/cobib/results?q=AX%3D%28hoke%2C+ral*%29

Seznam knjig (avtor Ralph Johann Hoke) v srbskem knjižničnem informacijskem sistemu COBISS

https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/en/search/cobib/results?q=AX%3D%28hoke%2C+ral*%29

HOKE, Ralph Johann (Gross-Schönau – Velký Šenov/CZE, 17. 6. 1896 – Saarbrücken, 13. 1. 1979). V.: GAJIĆ, Ljubiša: Enciklopedija jugoslovenske atletike, 2020.

Ralph Hoke v Ljubljani. V: Slovenski sport, Let. 1, št. 3, 17. mar. 1926, str. 1. Dostopno na naslovu:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-I815Z817

——————————————————————————————————————–

ŠTUDIJ IN ZDRAVNIŠKA KARIERA

ZDRAVSTVENI dom (Logatec): Od zdravja do zdravja, 2012, str. 13, 15

PERPAR, Marija (1904-1990). V: Primorski slovenski biografski leksikon. Dosegljivo na: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941120/

PERPAR, Marija (1904-1990). V: Primorski slovenski biografski leksikon : knjiga 2 : 1982-1985, str. 624

Marija Perpar. Dosegljivo na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Perpar

OSET, Željko: Marija Perpar, kemičarka in univerzitetna profesorica. V: Goriški izobraženci skozi zgodovino, 2018, str. 192-215 . Dosegljivo na: https://ung.si/media/publishing/2021/12/17/16/51/03/Goriski_izobrazenci_skozi_zgodovino_web_5._11._2018.pdf

[o Stanku Perparju in o njegovem študiju kemije na Filozofski fakulteti v Ljubljani na str. 199-200; na podlagi virov: str. 199 – »[…] njen brat je postal zdravnik, absolviral pa je tudi kemijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.« Opomba 19: FKKT, Perpar, dr., ing., Marija, K-a/63, Vprašalna pola (25. 3. 1949); »Navdušenje nad študijem kemije je prenesla [Marija Perpar, op. G. K.] na starejšega brata, zdravnika, zaposlenega v ljubljanski deželni bolnici. Oktobra 1924 se je imatrikuliral na Filozofski fakulteti v Ljubljani za študij kemije.« Opomba 23: AMSU, Rektorat I, š. 237, Filozofska fakulteta – zimski semester 1924/25.]

PERPAR, Stanko: Tromesečno poročilo o splošnem ambulantnem delu: jul.-sep. 1943, 2. okt. 1943. V: Arhiv RS

PERPAR, Stanko: Zdravniško potrdilo, 23. sep. 1942. V: Arhiv RS

————————————————————————

Arhiv dr. Stanka Perparja (v lasti Stanka Perparja ml.):

Prepis: Komanda ljubljanskog vojnog okruga br. 36265, (..) zvedene 19. 12. 1923, Ljubljana. “Na molbu rez. konj. potporučnika g. Stanka I. PERPAR izdaje se mu ovo UVERENJE: Da je rez. konj. potporučnik g. Stanko I. PERPAR služio od 10. marta 1917. god. do 7. jula 1919. god. neprekidno u vojsci. Po zapovesti komandanta potpukovnik Jos. I. Novak”. Okrajni IO potrjuje, da prepis soglaša z originalom, Rakek, dne 11. 2. 1947, Urbas Ludvik

Okraj Notranjski, Okrajni zdravnik, Dr. Perpar Stanko: Uslužbeni list, Rakek, dne 3. 12. 1946

Krajevni zdravnik, Dr. Perpar Stanko, Logatec: Življenjepis, Logatec, 9. 9. 1951

Dopis: Dr. PERPAR Stanko, Dol. Logatec 190, 11. 3. 1965: Zveza združenj borcev NOV, sekcija 1918-19, Ljubljana, prošnja z opisom vojaške kariere glede spomenice prostovoljnim borcem za severno mejo 1918/19

Dopis: Sekcija borcev 1918-19, Ljubljana, 15. III. 1965: Tovariš dr. Stanko Perpar, Dolenji Logatec 190, pozitiven odgovor glede spomenice prostovoljnim borcem za severno mejo 1918/19 in glede podatkov o naslovu soborca Košenine

Potrdilo št. 1303 – 65 v spisku nosilcev “Spomenice 1918-1919”, Ljubljana, 1. januarja 1965. (Tovariš Stanko dr. Perpar je na podlagi priloženih dokumentov in pričevanj soborcev (…) dokazal, da se je boril v letih 1918-1919 za severno mejo Jugoslavije kot PROSTOVOLJEC. “To potrdilo mu služi kot dokaz , da ima pogoje za “Spomenico 1918-1919”, ki jo je v ta namen podelil dne 14. decembra 1958 borcem-prostovoljcem Okrajni odbor Zveze borcev narodnoosvobodilne vojske v Mariboru ob 40. obletnici bojev za severno mejo (…) od novembra 1918 do februarja 1919).

………………………………………………..

Autore/autrice della voce: Gvido Komar, Knjižnica Logatec

Data del primo inserimento: 6. 2. 2024 | Ultima modifica: 4. 12. 2025

Gvido Komar. PERPAR, Stanko. (1899-1966). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/stanko-perpar/