Stanko KONJEDIC

Rodil se je očetu Edmundu in materi Mariji Škert. Služil je kot rezervni poročnik v italijanski armadi, zaradi fašističnega preganjanja je januarja leta 1932 odšel v Jugoslavijo. Leta 1940 se je vrnil domov, a so ga kmalu internirali v taborišče Pisticci, kjer se je seznanil s pisateljem Francetom Bevkom. Ko so leta 1943 taborišče osvobodili Angleži, je odšel z njimi v Palestino, od tam pa v Kairo v Egipt. Tu je spoznal etiopskega ministra za javna dela, pa tudi svojo bodočo ženo Nado Bitežnik, goriško Slovenko, s katero je imel 4 otroke. Etiopski minister ga je decembra 1945 poklical v Addis Ababo, kjer je takoj dobil delo v svoji stroki.

Leta 1954 je zmagal na natečaju in postal glavni inženir na cesarskem dvoru cesarja Haile Selassie. Istega leta je preuredil cesarski dvor (ko je bil cesar na obisku v Jugoslaviji), zgradil je vilo za cesarjevo hčerko. Nadalje je izdelal načrt za 150 metrov visok nebotičnik (35 nadstropij) v obliki Salomonove zvezde, emblema etiopskega cesarja. Stavba je bila projektirana po najmodernejših principih, posebnost načrta pa je bila v tem, da je po notranjosti poslopja do zgornjega nadstropja speljana 4 metre široka cesta v obliki spirale. Projektiral je tudi nebotičnik v obliki piramide s 40 nadstropji, a projekta ni bilo mogoče izpeljati.

Leta 1975 je odšel v Brazilijo, kjer je izdelal načrt za novo naselje – poimenoval ga je Nove Plave.