Stanislav – Luka LUKŠIČ

Gimnazijo, ki jo je zaključil leta 1962, je obiskoval v Novem mestu. Nato se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, diplomiral in leta 1987 na isti fakulteti postal magister znanosti. Na Fakulteti za strojništvo je med letoma 1983 in 1987 tudi poučeval kot visokošolski učitelj za področje strojnih elementov. Že kot študent je od leta 1965 sodeloval kot konstruktor pri delu Razvojnega centra Industrije motornih vozil (IMV) v Ljubljani, kjer se je konec leta 1967 tudi zaposlil. Podjetju (kasneje Adria) je ostal zvest več kot štiri desetletja.

Med letoma 1969 in 1973 je bil vodja skupine za konstrukcijo počitniških prikolic v Razvojnem centru. Od leta 1975 je bil kot glavni projektant in vodja konstrukcije dejavno vpleten v razvoj in proizvodnjo počitniških prikolic, ki so na evropskem trgu doživljale izjemne prodajne uspehe. Leta 1982 je postal direktor razvojno tehničnega sektorja. V tistem času so pod njegovim vodstvom razvili prve primerke bivalnih hišic z lastnim pogonom, ki jih je sam poimenoval avtodom in so jih takrat proizvajali pod blagovno znamko Adriatik. V začetku devetdesetih let 20. stoletja, ko je podjetje zašlo v težave, se je pridružil delavcem in z gladovno stavko preprečil ukinitev slovenske blagovne znamke Adria. Z ekipo sodelavcev je nato postavil temelje nadaljnjemu razvoju družbe Adria Mobil. V njegovo zapuščino spada tudi razvoj prve Adriine mobilne hišice v letu 2002.

Od leta 1998 je bil pomočnik, od leta 2004 pa namestnik generalne direktorice Adrie Mobil. Upokojil se je leta 2009 in postal prvi predsednik društva upokojencev družbe. Bil je dejaven tudi v Društvu ljubiteljev IMV, kjer so poskrbeli za ustanovitev muzeja, posvečenega nekdanjemu IMV, katerega pot danes nadaljujejo družbe Revoz, Adria Mobil in TPV. Pisal je v tovarniški časopis Adriaš.si in napisal tri knjige. Štirideset let blagovne znamke je popisal v monografiji Moja zgodba je Adria, izdal je še pesniško zbirko Adria, ljubezen moja in potopis V gibanju z Adrio.