Stanislav BAČAR

Stanislav Bačar je po težkem otroštvu (med vojno so njegovega očeta ubili nemški vojaki) končal kovinarsko šolo in se zaposlil najprej na Lipi, nato pa na Tekstini. Svojo poklicno pot je nato nadaljeval na družbenopolitičnem področju: bil je načelnik oddelka za ljudsko obrambo, nato predsednik Izvršnega sveta Občine Ajdovščina, zaključil pa jo je na mestu direktorja Policijske uprave Nova Gorica. Odgovorno vlogo je imel v času med osamosvojitveno vojno, ko je bil član koordinacijske skupine Severno Primorske pokrajine, za kar je leta 1992 prejel častni znak svobode RS za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti med osamosvojitvijo. Dogajanje tega odločilnega obdobja je zajel v zborniku Njim vsem pripada slava: osamosvojitveno dogajanje Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Tolmin.

Bil je velik ljubitelj in poznavalec Ajdovščine in Vipavske doline, njene kulturne, politične, gospodarske in paleontološke zgodovine. Bil je navdušen iskalec in zbiratelj fosilov. Leta 2002 je v sodelovanju z občino Ajdovščina in Goriškim muzejem v novem muzeju v Ajdovščini postavil na ogled svojo zbirko fosilov, ki obsega preko 5000 primerkov. Uredil je tudi zbirke kamnin iz Brd, ki jo je z Goriškim muzejem in s podporo občine Brda postavil v Šmartnem. Za svoje delo je leta 2004 prejel častno Valvasorjevo nagrado. Po njem se imenuje tudi novo odkriti fosil Bacarela Vipavica.

Stane Bačar je bil tudi strasten zbiralec starih knjig in raziskovalec krajevne zgodovine. S svojimi prispevki in knjigami je temeljito osvetlil življenje in delo v domačem okolju. Eden zadnjih prispevkov je bila postavitev razstave ob 450-letnici začetka industrijskega razvoja na Ajdovskem. Njegova bogata bibliofilska zbirka obsega slovenske prvotiske, zelo so ga zanimale tudi stare knjige povezane z vzgojo vinogradov, delo v njih, razmerja med lastniki in delavci…( gorske bukve) in s tem tudi življenje in delo Matija Vertovca. Slovencem je ponovno odkril tega pionirja slovenskega vinogradništva, postavil temelje pohodnim Vertovčevim potem, bil ustanovni član in dolgoletni predsednik Društva Matija Vertovec.

Svojega bogatega znanja ni nikoli zadržal zase, ampak ga je nesebično delil z drugimi.

V Lavričevi knjižnici v Ajdovščini je iz svoje bogate bibliofilske zbirke pripravil razstave:

1. Gregorčič skozi čas
2. Bitka pri Frigidu (pisni viri), Castra v luči literature
3. Vipavci in Prešernova Zdravljica
4. Vinorejski tiski od Vertovca do danes
5. Ob 400 letnici rojstva p. Martina Bavčerja
6. 120 letnica rojstva Avgusta Žigona
7. Ob 30 letnici smrti Radivoja Reharja
8. V cerkvi v Ajdovščini pa je razstavil dragocene izvode Svetega pisma.